Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožnice za plačilo nepremoženjske škode v višini 49.518,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe. Kar je zahtevala tožnica več ali drugače je zavrnilo. Odločilo je še o stroških pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je znesek prisojene odškodnine znižalo na 14.506,25 EUR. Sicer je pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo. Ocenilo je, da je zaključek sodišča prve stopnje glede ugovora zastaranja delno materialnopravno napačen. Zahtevek tožnice po osnovni diagnozi – poklicna bronhialna astma je zastaran, saj se je že v letu 1994 bolezen v prvi fazi stabilizirala in je takrat tožnica zvedela za škodo in povzročitelja. Bolezen je potekala v dveh fazah. V letu 2000 je bronhialna astma postala kronična, v posledici pa se je pojavila tudi depresivnost in anksioznost. Del odškodninskega zahtevka, s katerim tožnica uveljavlja odškodnino za to novo škodo, ni zastaran. Sodišče druge stopnje je tako znesek prisojene odškodnine za strah, telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti znižalo na 1/3 od prvotno prisojene.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije navaja, da je sodišče druge stopnje v zvezi z ugovorom zastaranja zavzelo stališče, ki je v nasprotju s stališčem ustaljene sodne prakse, pri čemer izpostavlja odločbe II Ips 281/2007, II Ips 942/2007 in II Ips 418/94. Vrhovno sodišče naj se opredeli do pravnega vprašanja zastaranja nepremoženjske škode ter pri tem zavzame stališče, ali je možno poklicno bolezen, ki se je pri tožnici razvijala na slabše, razbiti na dve fazi in za vsako fazo posebej ugotavljati zastaranje odškodninskega zahtevka. Podana naj bi bila tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Čeprav sodišče druge stopnje ugotavlja nekatera dejstva drugače kot prva stopnja, tega z ničemer ne utemelji. Vrhovno sodišče naj odgovori na pravno vprašanje, v kakšnem obsegu mora sodišče obrazložiti, zakaj nekatere ugotovitve izvedenca upošteva, drugih pa ne. Pritožbeno sodišče ne navede razlogov, zakaj šteje, da zastaralni roki tečejo od vsake faze posebej in ne navede pravne podlage, na katero je oprlo svoje ugotovitve. Revizijo je treba dopustiti tudi zaradi varovanja pravice do pravnega sredstva v primeru, ko drugostopenjsko sodišče ugotovi dejstva drugače kot prvostopenjsko sodišče. 4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP v zvezi z izpostavljenimi vprašanji niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).