Jedro

Treba je ločiti priznanje pravice do starostne pokojnine od njenega izplačevanja. Pravico je mogoče priznati, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Pogoj prenehanja obveznega zavarovanja se nanaša na začetek izplačevanja že priznane pravice.

Sodišče druge stopnje zmotno šteje, da v obravnavanem primeru ni sporno vprašanje vštevanja spornega obdobja v pokojninsko dobo. Ravno tožničina podlaga zavarovanja v spornem obdobju je odločilno dejstvo, ker je od njega odvisna pokojninska doba.

Tožničinih navedb in dokaznih predlogov o tem, da je bila v spornem obdobju v obveznem zavarovanju na podlagi delovnega razmerja (ki je odločilno dejstvo), sodišči nista presojali zaradi stališča, da ne moreta upoštevati drugih podatkov, kot tistih, ki izhajajo iz javnih listin, dokler ni dokazano nasprotno. Navedeno stališče je sicer pravilno, vendar v obravnavanem primeru sodišči spregledata, da je tožnica želela dokazovati nasprotno.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca št. 5073704 z dne 30. 9. 2016 in št. 15 5073704 z dne 16. 2. 2016 in priznanje pravice do starostne pokojnine od 1. 9. 2015 dalje.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči napačno razlagali določbo drugega odstavka 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99, s spremembami) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZPIZ-1 glede pogoja prenehanja obveznega zavarovanja. Tožnica je namreč kot brezposelna oseba izpolnjevala pogoj iz drugega odstavka 156. člena ZPIZ-1. Sodišči sta spregledali tudi razliko med trenutkom priznanja pravice do starostne pokojnine in začetkom njenega izplačevanja. Sodišči bi pri razlagi določbe 156. člena ZPIZ-1 morali upoštevati njen namen in ustavno pravico do socialne varnosti iz 50. člena Ustave RS. Tožnica v spornem obdobju ni bila samozaposlena, ampak delavka v delovnem razmerju. Delovno razmerje je bilo od 29. 5. 2010 edina podlaga za obvezno zavarovanje, kar pomeni, da tožnica ni mogla biti zavarovana na drugi podlagi. Delodajalec je s potrdilom M-3 z dne 1. 6. 2010 sporočil tudi spremembo podlage zavarovanja. Očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami).

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Z izpodbijanima odločbama z dne 16. 2. 2016 in dne 30. 9. 2016 je toženec zavrnil tožničino zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 (v zvezi s 394. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami). Sodišči nižje stopnje sta presodili, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti, ker tožnica zaradi neizpolnjevanja pogoja prenehanja zavarovanja nima pravice do starostne pokojnine. Tožnica je bila ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine in tudi na dan dokončne odločbe 30. 9. 2016 vpisana v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje kot uživalka nadomestila za čas brezposelnosti in obvezno zavarovana.

8. Revizija utemeljeno opozarja, da je treba ločiti priznanje pravice do starostne pokojnine od njenega izplačevanja1. Pravico je mogoče priznati, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih za pravico do starostne pokojne določa 36. člen ZPIZ-1 (v zvezi s prvim odstavkom 156. člena ZPIZ-1). Pogoj prenehanja obveznega zavarovanja se nanaša na začetek izplačevanja že priznane pravice (prvi odstavek 157. člena ZPIZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 156. člena ZPIZ-1). To pomeni, da je za odločitev o tožničinem zahtevku bistvena presoja izpolnjevanja pogoja pokojninske dobe, glede na to, da pogoj starosti za tožnico ni sporen. Vprašanje prenehanja zavarovanja bi se zastavilo šele v zvezi z začetkom izplačevanja že priznane pravice do pokojnine.

9. Tožnici je bila zavrnjena zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine, ker ni izpolnjevala pogoja (dopolnjene) pokojninske dobe. V obdobju od 1. 2. 2011 do 30. 4. 2011 in od 1. 7. 2011 do 14. 12. 2011 je bila vključena v obvezno zavarovanje kot lastnica in direktorica družbe (podlaga 040). Ker so bili v navedenem obdobju prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje samo obračunani, ne pa tudi plačani, se tožnici to obdobje ni vštelo v obdobje zavarovanja (191. člen ZPIZ-1). Za obdobje od 15. 12. 2011 do 31. 12. 2011 sta sodišči presodili, da toženec tožnici tega obdobja zmotno ni vštel v pokojninsko dobo, čeprav je bila prijavljena v zavarovanje na podlagi 001, torej na podlagi delovnega razmerja.

10. Tožnica je v sodnem postopku zatrjevala, da je bila tudi v obdobju od 1. 2. 2011 do 30. 4. 2011 in od 1. 7. 2011 do 14. 12. 2011 delavka v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 5. 2010. Pravočasno naj bi sporočila spremembo podlage zavarovanja, in sicer z obrazcem M/3. Ker naj bi bila tudi v spornem obdobju zavarovana na podlagi delovnega razmerja, bi se ji moralo tudi to obdobje všteti v obdobje zavarovanja, čeprav so bili prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje samo obračunani, ne pa tudi plačani (191. člen ZPIZ-1).

11. Sodišči sta na podlagi podatkov matične evidence in E-poizvedbe pri registru Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ugotovili, da je bila tožnica v spornem obdobju kot lastnica in direktorica družbe vključena v obvezno zavarovanje po podlagi 040 (kot lastnik podjetja po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1). Tožničine navedbe glede spremembe podlage zavarovanja dne 1. 6. 2010 sta zavrnili z obrazložitvijo, da je tožnica 30. 8. 2010 z obrazcem M3 sporočila zgolj spremembo podatkov glede vrste invalidnosti, ne pa tudi spremembo podlage zavarovanja.

12. Sodišče druge stopnje zmotno šteje, da v obravnavanem primeru ni sporno vprašanje vštevanja spornega obdobja v pokojninsko dobo. Ravno tožničina podlaga zavarovanja v spornem obdobju je odločilno dejstvo, ker je od njega odvisna pokojninska doba. Kot že pojasnjeno, pa je dopolnjena pokojninska doba eden izmed pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, kar je predmet izpodbijanih odločb in tega socialnega spora.

13. Preostalih tožničinih navedb in dokaznih predlogov o tem, da je bila v spornem obdobju v obveznem zavarovanju na podlagi delovnega razmerja (ki je odločilno dejstvo), sodišči nista presojali zaradi stališča, da ne moreta upoštevati drugih podatkov, kot tistih, ki izhajajo iz javnih listin, dokler ni dokazano nasprotno. Navedeno stališče je sicer pravilno, vendar v obravnavanem primeru sodišči spregledata, da je tožnica želela dokazovati nasprotno. Že v tožbi in kasnejših pripravljalnih vlogah je podala trditve v tej smeri in predložila dokaze, in sicer pogodbo o zaposlitvi z dne 29. 5. 2010, prijavo/potrdilo z dne 1. 6. 2010, REK-1 obrazce in plačilne liste za obdobje od januarja 2011 do januarja 2012. Ker ji sodišči nista omogočili dokazovati nasprotnega, revizija utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

14. Ugotovljena kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem tožnice je narekovala razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Ob upoštevanju gornjih izhodišč bo moralo sodišče v ponovljenem postopku presoditi navedbe in dokazne predloge tožnice glede podlage zavarovanja v spornem obdobju, in sicer kot predhodno vprašanje pri presoji izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.

15. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Primerjaj VIII Ips 224/2008, VIII Ips135/2009, VIII Ips 138/2009, VIII Ips 162/2010.