Jedro

Nakupa parcele kljub okoliščinam konkretnega primera ni mogoče šteti za del enotnega projekta nakupa zemljišča in gradnje. Vlaganje zunajzakonskega partnerja v nepremičnino, ki je bila kupljena z denarnimi sredstvi drugega zunajzakonskega partnerja, bi lahko imelo stvarnopravne posledice le v primeru dogovora, da na nepremičnini nastane solastnina (skupna lastnina).

Izrek

I. Reviziji se ugodi ter se sodba sodišča druge stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se pritožbi ugodi, kolikor se nanaša na nepremičnino ID znak: parcela ... in se tožbeni zahtevek v tem delu (prva alineja I. točke sodbe sodišča prve stopnje) zavrne.

II. Tožnica mora tožencu v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 4376,70 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

III. Tožnica mora tožencu v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti 1522 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Med pravdnima strankama, ki sta bivša zunajzakonska partnerja, teče postopek o ugotovitvi obsega skupnega nepremičnega in premičnega premoženja ter deležev na njem.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada nepremičnina ID znak: ... ter premičnine, opredeljene v izreku sodbe (I. točka izreka sodbe); da tožničin delež na skupnem premoženju znaša 30 %, toženca pa 70 % (II. točka izreka sodbe); in da mora toženec tožnici v roku 8 dni plačati 2.841,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila (III. točka izreka sodbe). Višji tožbeni zahtevek (za ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje denarna sredstva v višini 488,75 EUR, in za plačilo 2.138,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) je zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v III. točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo dajatveni tožbeni zahtevek za plačilo 2.841,53 EUR s pripadki. Sicer je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

**Dopuščeno revizijsko vprašanje**

4. S sklepom II DoR 571/2021 z dne 2. 3. 2022 je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje ter druge stopnje (8. točka obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje) pravilen, da nakupa parcele ni ustrezno obravnavati ločeno in izolirano od nadaljnjega dogajanja, kljub drugačni sodni praksi.

**Dejanski okvir spora**

5. Bistvene dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje v zadevi, na katere je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vezano, so naslednje: - Pravdni stranki sta od leta 2004 do leta 2017 živeli v zunajzakonski skupnosti. Skupnih otrok nimata, imata pa vsaka svoje otroke iz prejšnjega zakona oziroma zveze.

- Leta 2008 sta z denarjem, ki je bilo toženčevo posebno premoženje, kupili nepremičnino ID znak: ... (v nadaljevanju tudi „sporna parcela“, „sporna nepremičnina“ ali „parcela v ...“). Na njej sta zgradili in opremili hišo, kjer sta skupaj s tožničinim sinom živeli do razpada skupnosti.

- Pri gradnji je kot delovodja pomagal tožničin oče, gradbeni mojster; njegov prispevek je sodišče opredelilo kot darilo tožnici.

- V gradnjo je toženec vložil svoje posebno premoženje. Pri gradnji je tudi osebno sodeloval, medtem ko je bila tožničina pomoč minimalna (občasno je stregla delavcem in počistila po končanih delih).

- Tožnica je opravljala vsa tako imenovana klasična gospodinjska dela, toženec pa je skrbel za okolico hiše in čistil spodnje prostore hiše. - Pravdni stranki sta bili zaposleni, vendar je imel toženec v povprečju 20 % višje dohodke od tožnice.

- Toženec je poleg svoje službe občasno pri delu pomagal tožničinemu očetu in s tem dodatno zaslužil. **Nosilni razlogi sodišč prve in druge stopnje1**

6. Čeprav so bila za nakup parcele v ... porabljena sredstva iz toženčevega posebnega premoženja, ta nepremičnina ni njegovo posebno premoženje, ampak skupno premoženje pravdnih strank. Šlo je za enoten projekt nakupa zemljišča in gradnje, pri čemer je bila gradnja izvedena in financirana tudi s skupnim premoženjem, to je z delom toženca in z njegovimi dohodki ter s tožničinim posebnim vložkom v obliki dela njenega očeta. Sodišče prve stopnje je toženčeva dejanja v zvezi z nakupom nepremičnine razumelo kot ravnanje v smeri ustvarjanja skupnega bivališča za pravdni stranki in tožničinega sina. Upoštevajoč za cca. 18o EUR višje razpoložljive dohodke toženca v času zunajzakonske skupnosti, njegov bistveno večji vložek v posebnem premoženju in večji prispevek v delu pri gradnji hiše ter skrbi za okolico hiše in njenih spodnjih prostorov, na drugi strani pa opravljanje vseh gospodinjskih del in čiščenje po zaključku gradbenih del, je ocenilo, da znaša toženčev delež pri ustvarjanju skupnega premoženja 70 %, tožničin pa 30 %.

7. Sodišče druge stopnje je pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da v spornem primeru ni šlo za tožničino vlaganje v toženčevo posebno premoženje, temveč za en in enoten "skupen projekt" ustvaritve doma, ki je vključeval nakup parcele, izgradnjo in nato opremo hiše, pri čemer se je investicija z nakupom parcele šele začela. Po mnenju sodišča druge stopnje je podobnost z zadevo, na katero se sklicuje toženec (VSL I Cp 1941/2019), le navidezna. Res je, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo izrecnega dogovora o nastanku solastnine ali pretvorbi posebnega premoženja v skupno premoženje, vendar je takšen konkludenten dogovor vsebovan v ugotovitvi, da je šlo za skupen projekt ustvaritve doma za družino. Toženčevo vlaganje posebnega premoženja v nastanek doma je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo pri določitvi njegovega višjega deleža na skupnem premoženju. Tudi zaključek sodišča prve stopnje o deležih pravdnih strank na skupnem premoženju je pravilen.

**Povzetek revizijskih navedb**

8. Toženec v reviziji smiselno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj ji Vrhovno sodišče ugodi in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da ugotovi, da v skupno premoženje ne spada sporna nepremičnina, tožnici pa naloži plačilo celotnih stroškov postopka. Podrejeno predlaga, naj Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bila v času veljavnosti Zakona o temeljnih lastninsko-pravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) mogoča tudi pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z vlaganji v tujo nepremičnino. Pravni standard nove stvari je bil po ustaljeni sodni praksi izpolnjen, če je šlo za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali za spremenjeno identiteto zgradbe, ne pa v primeru obsežnih prenovitvenih del. S sprejetjem Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je bilo uveljavljeno temeljno načelo _superficies solo cedit_, to je povezanost zemljišča in objekta (8. člen SPZ), zato pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z vlaganji v tujo nepremičnino ni več mogoča. V primeru vlaganj ima prikrajšani zakonec le obogatitveni zahtevek. Bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, ki ji je pritrdilo tudi sodišče druge stopnje, je, da je toženec sporno nepremičnino kupil iz svojega posebnega premoženja. Nepravilno pa je pravno stališče, da spada v skupno premoženje pravdnih strank. Toženec vztraja, da bi sodišče moralo upoštevati določbe SPZ glede vlaganj v tujo nepremičnino, upoštevaje drugi odstavek 51. člena v zvezi z 12. členom ZZZDR. Skladno z načelom _superficies solo cedit_ vsaka prirast (vlaganje ali adaptacija) pripade zakoncu, ki je lastnik nepremičnine, to je prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine. Ali je bila gradnja hiše pridobljena s skupnim premoženjem, s čimer se je ukvarjalo sodišče prve stopnje, za odločitev, ali nepremičnina spada v skupno premoženje, ni pravno pomembno. S tem, ko sta napačno razlagali zakon, sta nižji sodišči odstopili od uveljavljene sodne prakse, s katero se uresničuje enako varstvo pravic strank iz 22. člena Ustave RS (v nadaljevanju Ustava). Novi SPZ je, drugače kot prej ZTLR, določil jasna pravila: vlagatelj lahko skladno z 48. členom SPZ uveljavlja obogatitveni zahtevek oziroma se lahko lastnik in graditelj v skladu z drugim odstavkom 48. člena SPZ dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. Po sodni praksi je mogoč tudi dogovor, da posebno premoženje enega od zakoncev postane del njunega skupnega premoženja, toda ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil namen pravdnih strank ustvariti skupno prebivališče, za obstoj takega dogovora ne zadošča. Tožnica nikoli ni podala trditev o kakršnem koli dogovoru o tem, da bo na podlagi skupnih vlaganj nastala skupna lastnina ali solastnina zakoncev. Še več, jasno je izpovedala, da je želela, da bi postala solastnica sporne parcele, a se toženec s tem ni strinjal. 9. Tožnica v odgovoru na revizijo predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo zavrne, tožencu pa naloži povrnitev tožničinih stroškov za odgovor na revizijo. Opozarja, da je tožnica že v tožbenih trditvah navedla, da sta pravdni stranki v času trajanja zunajzakonske skupnosti v letu 2008 s skupnimi sredstvi pridobili sporno nepremičnino in nato na njej s skupnim delom in s skupnimi sredstvi zgradili stanovanjsko hišo. Pritrjuje materialnopravnemu naziranju sodišč druge in prve stopnje in poudarja, da je bila gradnja hiše enoten projekt, pri katerem je nakup parcele pomenil manjši odstotek vrednosti nepremičnine, zato ga je treba obravnavati kot celoto. Dejstvo, da je eden od partnerjev v procesu skupne gradnje za izvedbo ene faze projekta prispeval svoje posebno premoženje, ne more pomeniti, da tako ustvarjeno skupno premoženje ni del skupne lastnine zunajzakonskih partnerjev.

10. Revizija je utemeljena.

11. V revizijskem postopku med pravdnima strankama ostaja sporno, ali dejstvo, da je bila sporna parcela kupljena s sredstvi, ki so bila toženčevo posebno premoženje, opredeljuje tudi premoženjskopravni status na njej zgrajene stavbe. Sodne prakse Vrhovnega sodišča o spornem pravnem vprašanju, vsaj kar zadeva obdobje od uveljavitve SPZ (1. 1. 2003), (še) ni. Vrhovno sodišče soglaša s stališčem toženca, ki vztraja, da tožničin podjetni prispevek pri gradnji sporne nepremičnine nima stvarnopravnih posledic.

12. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZDR) v drugem odstavku 51. člena določa, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje. To po prvem odstavku 12. člena ZZZDR velja tudi za zunajzakonska partnerja. Posebno premoženje pa zajema vse tiste premoženjske pravice, ki niso pridobljene z delom v času trajanja zakonske zveze. Za posebno premoženje se šteje tudi premoženje, ki izvira iz premoženja, pridobljenega z delom v času zakonske zveze (načelo realne subrogacije).

13. Prirast na nepremičninskem področju s povečanjem vrednosti nepremičnine je izkustveno najpogostejši prav med zakonci oziroma zunajzakonskimi partnerji, denimo v primeru vlaganja skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev. Sodna praksa in teorija sta se dolgo ukvarjali z vprašanjem, ali ima zakonec, ki vlaga, a ni lastnik nepremičnine, na podlagi svojega prispevka le obligacijski ali tudi stvarnopravni zahtevek. Večinska sodna praksa je uveljavila rešitev, da so imela v skladu z ZTLR vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca ali zunajzakonskega partnerja stvarnopravne posledice samo v primeru, če so dela, izvedena v času trajanja zakonske ali zunajzakonske skupnosti, spremenila stanje oziroma vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo nepremičnino mogoče šteti za novo stvar ali nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev lastninske pravice na delu zgradbe.2 Zakonec, čigar nepremičnina je z vložki spremenila svojo identiteto, je imel po utrjenem stališču sodne prakse pravico do večjega deleža na skupnem premoženju. Lastninsko pravico je bilo mogoče po ZTLR pridobiti tudi na pravnoposlovni podlagi - bodisi da je obstajalo soglasje lastnika za pridobitev (so)lastninske pravice bodisi je bil sklenjen dogovor o skupni gradnji.3

14. Nova ureditev SPZ je korenito posegla v dotedanje rešitve, ki jih je izoblikovalo sodniško pravo. Od njegove uveljavitve je institut povečanja vrednosti nepremičnine uglašen z načelom stvarnega prava _superficies solo cedit_. Če graditelj s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini ne pridobi (so)lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. To pomeni, da je nepremičnina vselej glavna stvar in da vsaka prirast pripade lastniku nepremičnine; graditelj z gradnjo na tuji nepremičnini ne pridobi (so)lastninske pravice, lahko pa od lastnika zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten (prvi odstavek 48. člena SPZ). Lastnik in graditelj pa se lahko dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. V tem primeru lahko graditelj na podlagi dogovora zahteva od lastnika nepremičnine izdajo listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo (drugi odstavek 48. člena SPZ).

15. Vse povedano o tem, kdaj pride do spremembe na stvarnopravnem področju, bodisi na temelju zakona ali na pravnoposlovni podlagi, velja tudi za pravne položaje med zakoncema (zunajzakonskima partnerjema). Dejstvo, da ZZZDR ni vseboval pravila, ki bi urejal vlaganje zakonca (zunajzakonskega partnerja) v nepremičnino drugega zakonca (zunajzakonskega partnerja), ni bistveno. Nov, drugačen temelj stvarnopravnih razmerij med lastnikom nepremičnine in graditeljem, ki zajema tudi zakonce (zunajzakonske partnerje), je uzakonil že SPZ. Izrecna določba 79. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) splošne ureditve iz 48. člena SPZ v ničemer ne spreminja, ampak jo le dopolnjuje.4 **Presoja okoliščin konkretnega primera**

16. Odločitev, da je sporna nepremičnina skupno premoženje pravdnih strank, je sodišče druge stopnje oprlo na dva samostojna in prirejena razloga: 1) v spornem primeru ni šlo za tožničino vlaganje v toženčevo posebno premoženje, temveč za en in enoten "skupen projekt" ustvaritve doma, ki je vključeval nakup parcele, izgradnjo in nato opremo hiše; 2) kljub odsotnosti izrecnega dogovora o nastanku solastnine ali pretvorbi posebnega premoženja v skupno premoženje je tak konkludenten dogovor vsebovan v ugotovitvi, da je šlo za skupen projekt ustvaritve doma za družino. Za končni uspeh v revizijskem postopku mora toženec izpodbiti pravilnost obeh materialnopravnih zaključkov. Vrhovno sodišče se bo najprej opredelilo do drugega.

17. Stališče sodišča druge stopnje, ki je dejstvu skupnega projekta ustvaritve doma za družino pripisalo pravni pomen konkludentnega dogovora med pravdnima strankama, je materialnopravno napačno že zato, ker spregleda, da se toženec ni strinjal, da bi tožnica postala solastnica (skupna lastnica) parcele v ... Proti takemu zaključku pa govorijo tudi razlogi načelne narave: SPZ je pri skupnih gradnjah na nepremičnini, ki je last le enega zakonca (zunajzakonskega partnerja), kot primarno pravno posledico, ki naj premoženjsko izravna položaj, predvidel obligacijski zahtevek. Stvarnopravne posledice so poslej izjema, pridržana za položaje, ko obstaja izrecen dogovor (drugi odstavek 48. člena SPZ). Rahljanje tako zasnovane ureditve prek meril, ki so bila v veljavi do SPZ, torej priznavanje konkludentnega dogovora o stvarnopravnih posledicah skupne gradnje v družinskih skupnostih), bi bilo v nasprotju s sistematično razlago zakona. Določbi prvega in drugega odstavka 48. člena SPZ nista prirejeni, temveč sta v razmerju pravila in izjeme, zato pravilu sledijo vsi primeri, razen tistih, ki so izrecno opredeljeni kot izjema _(exceptio firmat regulam (in casibus non exceptis)._

18. Del posebnega premoženja zakonca (zunajzakonskega partnerja) so tudi stvari in pravice, ki so kupljene z denarjem, ki je njegovo posebno premoženje. S tem ko je toženec z denarjem, ki je bilo njegovo posebno premoženje, kupil sporno parcelo, je prišlo do menjave pravice – mesto denarnih sredstev v toženčevi premoženjski masi je prevzela lastninska pravica na nepremičnini.5 S skupnimi vlaganji, ki so sledila nakupu, sta pravdni stranki ustvarili skupno premoženje oziroma terjatev skupnega premoženja do posebnega premoženja.6 Kdaj taka dejanja povzročijo stvarnopravno posledico in kdaj zakonec z vlaganji pridobi le verzijski zahtevek, pa določa 48. člen SPZ – posledice na stvarnopravnem področju, kot je bilo pojasnjeno v prejšnji točki, lahko z vlaganji nastanejo le (še) na pravnoposlovni podlagi.

19. Pravno razlogovanje nižjih sodišč, ki daje prednost materialnemu aktu gradnje v družinski skupnosti, se zgleduje po poskusih sodne prakse v času veljavnosti ZTLR, ki je (ob določenih pogojih) na vloženo delo in materialna vlaganja navezovala stvarnopravne posledice, in štela, da je pridobljena (skupno)lastninska pravica na skupni gradnji po samem zakonu.7 Prav v to pogosto nekonsistentno in razpršeno sodno prakso, tudi s ciljem odpraviti negotovost, v kateri so bili nemalokrat naslovniki pravnih norm, je zavestno posegel zakonodajalec z novo ureditvijo 48. člena SPZ. Pravilo, ki sta ga za konkretni primer izoblikovali nižji sodišči, bi v obstoječem normativnem okolju pomenil antinomijo, nezdružljivo s konceptom enotnosti nepremičnine iz 8. člena SPZ (_argumentum a cohaerentia_).

20. Dejanske ugotovitve o skupnem namenu pravdnih strank, da na kupljeni nepremičnini zgradita hišo, ki bo njun dom, in uresničitvi tega »projekta«, niso v nasprotju s povedanim. Vsebine pravice posameznika, da v domu živi, kot želi, ter s tem izraža svojo individualno identiteto in izoblikuje odnos do tistih, s katerimi živi, ne gre enačiti z vsebino lastninske pravice na nepremičnini, kjer se to domovanje nahaja. Kot je poudarilo Vrhovno sodišče, je »dom« v fizičnem smislu lahko tudi prostor, ki ga posameznik ne zaseda na podlagi svoje lastninske, temveč neke druge pravice.8 Napačno bi bilo zato golemu delovanju pravdnih strank v dobro skupnosti, ki je vtkano v samo bistvo (zunaj)zakonske skupnosti, pripisovati stvarnopravne posledice, še zlasti ker se je toženec temu upiral in se ni strinjal, da bi tožnica postala solastnica (skupna lastnica) sporne nepremičnine.

**Sklepno**

21. Odgovor na dopuščeno vprašanje se glasi, da nakupa parcele kljub okoliščinam konkretnega primera ni mogoče šteti za del enotnega projekta nakupa zemljišča in gradnje. Vlaganje zunajzakonskega partnerja v nepremičnino, ki je bila kupljena z denarnimi sredstvi drugega zunajzakonskega partnerja, bi lahko imelo stvarnopravne posledice le v primeru dogovora, da na nepremičnini nastane solastnina (skupna lastnina).

22. Ker sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili določbi prvega in drugega odstavka 48. člena SPZ, je Vrhovno sodišče toženčevi reviziji ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je pritožbi toženca ugodilo, kolikor se nanaša na sporno parcelo v ..., in tožbeni zahtevek v tem delu (prva alineja I. točke sodbe sodišča prve stopnje) zavrnilo (prvi odstavek 380. člena ZPP).

**Odločitev o stroških postopka**

23. Odločitev o pravdnih stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena ZPP. Ker je Vrhovno sodišče spremenilo odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, je odločilo o stroških vsega postopka. V skladu s 154. členom ZPP je upoštevalo je, da je toženec v postopku na prvi in drugi stopnji v pretežni meri uspel (glede obsega nepremičnega posebnega premoženja, delno glede višjega deleža na skupnem premičnem premoženju in glede dajatvenega denarnega zahtevka), kar je ocenilo z 80 %, toženka je torej uspela z 20 % (glede obsega premičnega skupnega premoženja in delno glede deleža na tem premoženju). Izhajajoč iz višine stroškov, kot jih je pravilno odmerilo sodišče prve stopnje (stroški tožnice znašajo 4365 EUR, toženca pa 5376 EUR), mora tožnica tožencu po pobotanju povrniti 3427,80 EUR (4300,80 EUR - 873 EUR) pravdnih stroškov, nastalih na prvi stopnji. Stroški tožnice, odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah, na drugi stopnji sojenja znašajo 746,60 EUR (nagrada za sestavo odgovora na pritožbo in materialni stroški, oboje povečano za DDV), stroški toženca pa 1372,60 EUR (nagrada za sestavo pritožbe in materialni stroški, oboje povečano za DDV, ter sodna taksa). Tožnica mora tožencu po pobotanju povrniti 948,90 EUR (1098,10 EUR – 149,20 EUR) pravdnih stroškov. Skupaj mora tožnica tožencu povrniti 4376,70 EUR pravdnih stroškov. V primeru zamude bo morala od tega zneska plačati tudi zakonske zamudne obresti.

24. Tožnica mora tožencu, ki je z revizijo uspel, povrniti 1522 EUR revizijskih stroškov, ki obsegajo stroške revizije v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in materialne stroške, oboje povečano za DDV, ter sodno takso za revizijo. V primeru zamude bo morala od tega zneska plačati tudi zakonske zamudne obresti.

**Sestava senata in glasovanje**

25. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnikov, ki so navedeni v uvodu sodbe. Odločitev je sprejelo z večino glasov. Proti sta glasovali vrhovni sodnici mag. Nina Betetto in Karmen Iglič Stroligo, ki se zavzemata za zavrnitev revizije. Mag. Nina Betetto je napovedala ločeno mnenje, ki se mu pridružuje Karmen Iglič Stroligo. Vrhovni sodnik Matej Čujovič je napovedal pritrdilno ločeno mnenje (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Vrhovno sodišče povzema le tiste razloge, ki so pomembni glede na obseg revizijskega preizkusa, začrtan z dopuščenim vprašanjem (371. člen ZPP). 2 Glej na primer sodbo II Ips 905/2008 dne 22. 10. 2009, tč. 9 in sodbo II Ips 403/95 z dne 10. 4. 1997. 3 Tako na primer sodba II Ips 249/2009 z dne 16. 7. 2009, tč. 9. 4 Z vidika varstva zakonca (zunajzakonskega partnerja), ki je vlagal v nepremičnino drugega zakonca, je pomembno pravilo drugega odstavka 79. člena DZ, ki mu omogoča stvarnopravno zavarovanje denarne terjatve. Glej V. Žnidaršič Skubic v K. Zupančič in drugi, Reforma družinskega prava, druga, spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list, Ljubljana 2009, str. 195. 5 Primerjaj V. Žnidaršič, Premoženjska razmerja med zakoncema, Bonex, Ljubljana 2002, str. 383. 6 Z. Strajnar, Nekateri problemi v zvezi z uveljavljanjem deleža na skupnem premoženju, Pravosodni bilten, št. 2004/1, str. 57. 7 O tem T. Pavčnik, Pravna narava dogovora o skupni gradnji, Pravna praksa, št. 10-11, 2002, str. 7-9. 8 Sodba II Ips 87/2020 z dne 18. 12. 2020, tč. 19. *******************

ODKLONILNO LOČENO MNENJE VRHOVNE SODNICE mag. NINE BETETTO, KI SE MU PRIDRUŽUJE SODNICA KARMEN IGLIČ STROLIGO [Povezava na pdf dokument](/mma_bin.php?static_id=20221223114440 "Povezava na pdf dokument") PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA mag. MATEJA ČUJOVIČA [Povezava na pdf dokument](/mma_bin.php?static_id=20221223114441 "Povezava na pdf dokument")