Jedro

Revident je odklonil prevoza tovora brez upravičenega razloga in s tem naklepno huje kršil svoje pogodbene obveznosti po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Stvari, ki jih je imel v „svojem“ tovornjaku, bi si lahko brez večjih težav priskrbel drugje, saj so po svoji narave nadomestljive.

Revidentovo neupoštevanje delodajalčevega navodila predstavlja samovoljo, zaradi katere ni utemeljeno pričakovati nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Iz ugotovitev izhaja, da je imel revident dovolj časa, da se je lahko odločil, ali bo izpolnil nalog za prevoz v celoti, oziroma da bi si priskrbel druge stvari za na pot, vendar je vztrajal na tem, da brez „svojih“ stvari ne more voziti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 12. 2011. Ugotovilo je trajanje delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki do izdaje sodbe in s tem dnem razvezalo pogodbo o zaposlitvi. Do tedaj mu je priznalo reparacijske zahtevke in mu prisodilo odškodnino zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in toženi stranki naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka. Ugotovilo je, da tožnik ni storil hujše kršitve po drugi alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), ko je odklonil prevoz tovora v Nemčijo, ker ni vozil z vozilom, s katerim je običajno opravljal delo. Podan ni tudi drugi pogoj za izredno odpoved po prvem odstavku 110. člena ZDR.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo, ugodilo pritožbi tožene stranke in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Obrazložilo je, da je tožnik odklonil delo s prevozom tovora v Nemčijo le iz razloga, ker naj ne bi upravljal „svojega“ vozila, v katerem je imel določene osebne predmete (rjuhe, lonce, stvari za osebno higieno), ki pa so nadomestljive. Ker je delo odklonil iz neupravičenega razloga, je njegovo neupoštevanje delodajalčevih navodil hujša kršitev delovnih obveznosti. Izkazana je tudi nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja, saj je bilo tožnikovo ravnanje samovoljno in nesprejemljivo, tožena stranka pa je preprečila škodo s pravočasno reorganizacijo prevoza.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da ni mogoče mimo običajne prakse pri toženi stranki, po kateri so imeli delavci t. i. svoja vozila. Osebne stvari so se nahajale v njegovem tovornjaku, zato ni mogel opraviti dela v nadomestnem vozilu, ki ga je pred njim upravljal kadilec, sam pa je nekadilec. Nadrejenemu je po satelitu sporočil razlog, zakaj ne more nadaljevati poti. Splošno znano je, da voznik po vrnitvi z bolniškega staža najprej vozi na krajših relacijah, ne pa na daljših, kot je Nemčija. Pri toženi stranki je bil zaposlen 25 let, zato je nenavadno, da se mu sedaj več ne zaupa.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (drugi alineja prvega odstavka 111. člena ZDR). To lahko stori, če obstaja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (prvi odstavek 110. člena ZDR).

8. Ugotovljeno je bilo, da se je revident 28. 11. 2011 vrnil z bolniškega staleža in prejel nalog za nakladanje v M. 29. 11. 2011 ter nadaljevanje vožnje v Nemčijo, kjer bi prišlo do razkladanja. Ker je po vrnitvi z bolniškega staleža vozil z drugim vozilom kot sicer, je zavrnil nadaljevanje vožnje proti Nemčiji in zaključil vožnjo v L. Prevoz v Nemčijo je odklonil, ker pri sebi ni imel osebnih stvari (rjuha, zobna ščetkam, spodnje perilo, lonci), ki jih je imel v „svojem“ vozilu, in ker ni vozil „svojega“ vozila.

9. V skladu z 32. členom ZDR mora delavec upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Revident je odklonil prevoza tovora brez upravičenega razloga in s tem naklepno huje kršil svoje pogodbene obveznosti po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Stvari, ki jih je imel v „svojem“ tovornjaku, bi si lahko brez večjih težav priskrbel drugje, saj so po svoji narave nadomestljive. Sklicevanje na identiteto vozila ni upoštevno, saj ni bilo ugotovljeno, da bi ta predstavljala izrecni predmet pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je le organizirala delovni proces tako, da je imel običajno vsak voznik svoje vozilo. Če bi držala revidentova razlaga, potem z „njegovim“ vozilom v času bolniške odsotnosti ne bi smel upravljati drug delavec tožene stranke in tudi revidentova vožnja do M. postane vprašljiva. Potencialna škoda, ki jo je tožena stranka sicer preprečila z reorganizacijo prevoza, pa je vsekakor večja od potencialne škode, ki bi lahko prizadela revidenta zaradi nedosegljivosti stvari, ki jih je imel v „svojem“ vozilu (to škodo pa bi revident moral in mogel odpraviti). Zato je bilo navodilo tožene stranke razumno in bi ga moral revident izvršiti.

10. Prav tako je podan pogoj za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 110. člena ZDR. Revidentovo neupoštevanje delodajalčevega navodila predstavlja samovoljo, zaradi katere ni utemeljeno pričakovati nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Iz ugotovitev izhaja, da je imel revident dovolj časa, da se je lahko odločil, ali bo izpolnil nalog za prevoz v celoti, oziroma da bi si priskrbel druge stvari za na pot, vendar je vztrajal na tem, da brez „svojih“ stvari ne more voziti. Takšno vztrajanje pa je ob že obrazloženi teži potencialnih škod delavca in delodajalca nesprejemljivo, saj delodajalca postavlja v položaj, ko od delavca ne more pričakovati izpolnjevanja pogodbenih obveznosti zaradi njegovih neopravičljivih nasprotovanj.

11. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

12. Ker odgovor na revizijo tožene stranke ne vsebuje ničesar bistvenega, je revizijsko sodišče sklenilo tudi, da stroške tega odgovora krije sama (155. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).