Jedro

Toženka je v odgovoru na tožbo sodišču sporočila, da je bilo o tožnikovi tožbi zoper izpodbijani akt že pravnomočno odločeno s sodbo tukajšnjega sodišča I U 1278/2016 z dne 18. 10. 2016. Sodišče je zato vpogledalo v navedeno sodbo in ugotovilo, da je bila tožnikova tožba zoper izpodbijani akt že pravnomočno zavrnjena.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik z obravnavano tožbo izpodbija uvodoma navedeni upravni akt, s katerim je je toženka njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v postopku pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah v zadevi I P 160/2015 ter za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave zavrgla (I. točka izreka), mu odobrila izredno brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja v zvezi z izvršilnim postopkom, ki teče pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah v zadevi I 160/2015 (II. točka izreka) ter zavrnila njegovo prošnjo v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Tožba ni dovoljena.

3. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (tkim. procesne predpostavke), ki jih Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 36. člena. Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči. Med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba (8. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

4. Toženka je v odgovoru na tožbo sodišču sporočila, da je bilo o tožnikovi tožbi zoper izpodbijani akt že pravnomočno odločeno s sodbo tukajšnjega sodišča I U 1278/2016 z dne 18. 10. 2016. Sodišče je zato vpogledalo v navedeno sodbo in ugotovilo, da je bila tožnikova tožba zoper izpodbijani akt že pravnomočno zavrnjena.

5. To pomeni, da tožnik z obravnavano tožbo zahteva odločitev, o kateri je bila v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba. Na podlagi 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pa je treba tožbo v tem primeru zavreči. 6. Na navedeno odločitev ne vpliva, da tožnik z obravnavano tožbo zahteva sodno varstvo zaradi zatrjevanega posega v njegove ustavne pravice. Sodišče pojasnjuje, da je tožba zaradi kršitve ustavnih pravic na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 dopustna, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre za tako imenovano subsidiarno sodno varstvo, pri katerem lahko stranke v upravnem sporu izpodbijajo tudi druge akte, ki niso upravni akti, oziroma uveljavljajo sodno varstvo, če je bil poseg v človekovo pravico storjen z dejanjem. Kot že rečeno, je pogoj za sodno varstvo v upravnem sporu na tej podlagi, da stranki ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Pojem drugo sodno varstvo pomeni bodisi drugo sodno varstvo po ZUS-1, kar bi lahko bila tožba zoper izdani upravni akt ali tožba zaradi molka organa, bodisi sodno varstvo pred drugim sodiščem.

7. Tožnik je imel možnost očitano kršitev ustavnih pravic uveljavljati že v tožbi, o kateri je to sodišče odločilo s sodbo I U 1278/2016 z dne 18. 10. 2016, kar pomeni, da je imel na voljo ustrezno primarno sodno varstvo, zato obravnavana tožba tudi po 4. členu ZUS-1 ni dopustna.

8. Na odločitev tudi ne vpliva, da je tožnik zoper omenjeno sodbo vložil revizijo, saj o tej do izdaje tega sklepa še ni bilo odločeno.

9. Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).