Jedro

Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ni potrebno le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar mora izkazati že ob vložitvi pravnega sredstva.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo (v nadaljevanju pritožnikovo) pritožbo zoper svoj sklep I U 1473/2016-12 z dne 10. 11. 2016, ker je pritožbo vložil pritožnik sam, pri tem pa tudi po pozivu sodišča z dne 30. 11. 2016 ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. 2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje je pritožnik ponovno sam vložil pritožbo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pogoji za veljavno vložitev pritožbe, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo sodišče prve stopnje, veljajo tudi za obravnavano pritožbo. Po drugem odstavku 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, kar je bilo pritožniku že večkrat pojasnjeno. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

5. Obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ni potrebno le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar mora izkazati že ob vložitvi pravnega sredstva. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Četrti odstavek 86. člena ZPP načeloma velja za izredna pravna sredstva, v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa se je ustalilo stališče, da navedeno velja tudi za pritožbo, ki je sicer redno pravno sredstvo v upravnem sporu.(1)

6. Skladno s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. Ker je pritožnik kljub pravilnemu pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu in predhodnemu pozivu sodišča,(2) pritožbo vložil sam in torej ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit (v vlogi, prejeti 5. 12. 2016, je celo navedel, da ni pravnik), je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

8. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

(1) Tako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo npr. v odločbi I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014. (2) Glej 1. točko obrazložitve.