Jedro

Utemeljitev pomembnosti se zahteva za vsako postavljeno vprašanje posebej in zgolj tehnično kopiranje zakonske določbe 367a. člena ZPP oziroma njen povzetek ni dovolj.

Od predlagatelja se v okviru tega kriterija zahteva, da v predlogu obrazloži dilemo, ki jo odpira pravni institut, ki je bil uporabljen v izpodbijani sodbi, in bo z intervencijo Vrhovnega sodišča v okviru odgovora na vprašanje razčiščena, to pa bo predstavljalo doprinos k zagotovitvi pravne varnosti, razvoju prava preko sodne prakse ali enotni uporabi prava, kar presega pomen konkretne zadeve.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je v delu, ki je relevanten za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to ugotovilo ničnost razpolaganja s tam navedenim plovilom in neveljavnost vpisa lastninske pravice v registru plovil ter ugodilo zahtevku na vzpostavitev prejšnjega stanja v navedenem registru.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga prva toženka predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj v svojem predlogu, kjer je zastavil štiri vprašanja z raznolikimi pravnimi vsebinami,1 ni zadostil. 6. Njegova vloga je po vsebini podobna reviziji, pri čemer utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi tudi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije.2 V predlogu pa ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost navedenih pravnih vprašanj (367.a člen ZPP). Utemeljitev pomembnosti se zahteva za vsako postavljeno vprašanje posebej in zgolj tehnično kopiranje zakonske določbe 367a. člena ZPP oziroma njen povzetek ni dovolj.3 Od predlagatelja se v okviru tega kriterija zahteva, da v predlogu obrazloži dilemo, ki jo odpira pravni institut, ki je bil uporabljen v izpodbijani sodbi, in bo z intervencijo Vrhovnega sodišča v okviru odgovora na vprašanje razčiščena, to pa bo predstavljalo doprinos k zagotovitvi pravne varnosti, razvoju prava preko sodne prakse ali enotni uporabi prava, kar presega pomen konkretne zadeve (prim. 367.a člen ZPP).

7. Predlagateljev predlog je s posplošeno trditvijo, da bi bila „odločitev Vrhovnega sodišča o izpostavljenih pravnih vprašanjih nedvomno pomembna za zagotovitev pravne varnosti,“ in z navedbo, da „sodne prakse Vrhovnega sodišča za tak ali podoben primer ni“, z vidika utemeljitve navedenega kriterija vsebinsko prazen. Ker tako predlagatelj ni izpolnil formalnih predpostavk za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP njegov predlog zavrglo.

8. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prvo in drugo vprašanje se nanašata na obstoj pravnega interesa pri zahtevku za ugotovitev ničnosti, s tretjim vprašanjem predlagatelj odpira dilemo pravilne uporabe določbe 311. člena OZ o pobotu, s četrtim vprašanjem pa sprašuje o pravilnosti sprejemanja odločitev na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, med katerimi naj bi bili očitki o kaznivih dejanjih, glede katerih udeleženci niso bili niti ovadeni niti obsojeni. 2 Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 514/2010 z dne 23. 12. 2010, II DoR 207/2011 z dne 8. 12. 2011 in II DoR 382/2019 z dne 5. 9. 2019. 3 Sklep VS RS III DoR 56/2022 z dne 17. 3. 2022.