Jedro

Za dopustnost predloga je odločilno, da pravde kljub združitvi (prvi odstavek 300. člena ZPP) ohranijo svojo samostojnost. Združitev zato nima vpliva na ugotavljanje vrednosti spornega predmeta. Ta se presoja ločeno po vrednosti spornega predmeta vsake pridružene pravde, ne pa po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, in sicer ne glede na to, ali se zahtevki iz dveh ali več tožb opirajo na isto dejansko in pravno podlago.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s svojo sodbo v ponovnem sojenju razsodilo, da sklepi o izvršbi VL 108112/2008 z dne 4. 12. 2008, VL 168501/2011 z dne 12. 11. 2011, VL 186210/2010 z dne 16. 12. 2010 in VL 8175/2013 z dne 22. 1. 2013 ostanejo v veljavi v 1. in 3. točki izreka, sklepi I 2215/2003 z dne 4. 6. 2004, I 1492/2005 z dne 27. 10. 2006, Ig 387/2006 z dne 7. 11. 2006, I 1959/2007 z dne 25. 3. 2008 in VL 184414/2009 z dne 10. 12. 2009 ostanejo v veljavi v 1. in 4. točki izreka, sklep I 2326/2004 z dne 27. 8. 2010 pa v 1. točki izreka. Hkrati je toženki naložilo plačilo pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je izhajalo iz dejstva, da gre za objektivno kumulacijo sporov majhne vrednost, ki dovoljuje omejeno pritožbeno izpodbijanje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da gre za ponovno odločanje ter da je šele z izpodbijano sodbo sodišče druge stopnje spor opredelilo kot spor majhne vrednosti. S tem v zvezi postavlja vprašanje, ali lahko stranka izgubi že pridobljene pravice, ki izhajajo iz določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o vodenju rednega postopka. Sklicuje se na sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 83/96, po katerem morajo biti za spor majhne vrednosti podane še druge predpostavke, kot so razglasitev sodbe po zaključku obravnavanja in opozorilo na naravo spora v vabilu na glavno obravnavo. Meni, da gre pri njej za enak primer. Tega, da gre za spor majhne vrednosti, ni uveljavljala nobena od strank. Takšna opredelitev spora je bila zanjo presenečenje. Meni, da je s tem pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje presojalo mimo uveljavljanih razlogov in mimo razlogov, ki jih je dolžno upoštevati po uradni dolžnosti. V rednem postopku bi sicer zadevo na pritožbeni stopnji obravnaval senat, ki bi se spustil tudi v dejansko stanje.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po novi ureditvi revizije oziroma njene dopustnosti je ta v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija); če ni dovoljena po tem merilu, je po določbi tretjega odstavka 367. člena ZPP dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija). Pri tem pa je bistveno, da sodišče revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP).

6. V tej zadevi gre za združene pravdne zadeve, ki so tekle na podlagi desetih razveljavljenih sklepov o izvršbi, zahtevek po nobenem od predlogov za izvršbo pa ne presega 2.000,00 EUR. Za dopustnost predloga za dopustitev revizije je odločilno, da pravde kljub združitvi (prvi odstavek 300. člena ZPP) ohranijo svojo samostojnost. Združitev zato nima vpliva na ugotavljanje vrednosti spornega predmeta. Ta se presoja ločeno po vrednosti spornega predmeta vsake pridružene pravde, ne pa po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, in sicer ne glede na to, ali se zahtevki iz dveh ali več tožb opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Procesni institut združevanja pravd je namreč izraz načela ekonomičnosti, s katerim se pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. Gre za odločitev formalnega procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča, zato stranka s tem dejanjem sodišča ne more pridobiti pravice do revizije, ki je sicer ne bi imela.

7. Glede na navedeno v takem primeru tudi ni mogoče uporabiti določbe petega odstavka 367. člena ZPP. To določbo, ki med drugim pravi, da se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov ali delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, je treba razlagati skupaj z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP, ki se nanaša na zahtevke v posamezni tožbi in ne vključuje zahtevkov po tožbah, ki so združene v skupno obravnavanje s sklepom sodišča in ki ohranijo svojo samostojnost.(1)

8. Ker po povedanem toženkine revizije v skladu s četrtim odstavkom 367. člena ZPP ni bilo mogoče dopustiti, je Vrhovno sodišče predlog kot nedovoljen zavrglo.

Op. št. (1): Prim. sklep Vrhovnega sodišča III Ips 105/2011 z dne 17. 9. 2013, kjer je šlo sicer za primer združitve tožbe in nasprotne tožbe.