Jedro

Ker lahko vključitev delavca v javna dela traja največ eno leto (se pa lahko podaljša), se posebna pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del lahko sklene le za določen čas v skladu z ZZZPB kot specialnim predpisom. Tako sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas se ne more šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, četudi se s sklepanjem več pogodb o zaposlitvi za določen čas preseže časovno omejitev, ki je določena v okviru prepovedi veriženja pogodb za določen čas v ZDR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek po ugotovitvi, da je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje – vključitev v javna dela ter da je tožničino delovno razmerje, sklenjeno za določen čas do 31. 12. 2006, prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas, zaradi česar je tožena stranka dolžna tožnici ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ji priznati vse pravice iz dela in po delu od 1. 1. 2007 dalje. Zavrnilo je tudi zahtevka po reintegraciji in reparaciji, skladno s 5. točko 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) pa je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da pri odločanju o tožničinem zahtevku ne prideta v poštev določbi 53. in 54. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/04 in spremembe), ki določata posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ker gre v tem primeru za posebno pogodbo, katere posebnosti ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti kot lex specialis. Poleg tega pa je sodišče prve stopnje pri odločanju storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji), ker v sodbi ni navedlo razlogov o tem, zakaj ob ugotavljanju zakonitosti sklenjenih pogodb ni upoštevalo dejstva, ki je bilo kot nesporno ugotovljeno in sicer, da tožnica v času dela pri toženi stranki sploh ni opravljala dela, za katerega je sklenila pogodbe o zaposlitvi, temveč čisto druga dela, kar je nezakonito. Sodišče se s tem sploh ni ukvarjalo. Nadalje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, saj je tožnica pri toženi stranki isto delo neprekinjeno opravljala vse od 1. 7. 2002 do 31. 12. 2006 in tako njeno delo ni imelo značaja dela ali vključitve v posebne programe, ki bi trajali le določen čas. ZDR v 52. členu natančno našteva razloge, iz katerih je moč skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas in gre tako v primeru vključitve v javna dela za delovno razmerje, s posebnostmi, ki so določene v 53. členu Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZBP, Ur. l. RS, št. 5/91 in spremembe), to je glede plačila za delo, trajanja dopusta, polnega delovnega časa in razlogov za prenehanje, ki so določeni v tem zakonu in bi bila tožena stranka tako dolžna upoštevati splošna določila o urejanju delovnih razmerij. Ker je bilo tožničino delovno razmerje sklenjeno v nasprotju z zakonom, bi moralo na podlagi 54. člena ZDR preiti v delovno razmerje za nedoločen čas. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu zahtevku v celoti ugodi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka na prvi stopnji in tudi pritožbenih stroškov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi izvedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, zato so pritožbene navedbe tožeče stranke, da naj bi sodišče prve stopnje pri odločanju storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP, ko v sodbi ni navedlo razlogov o tem, zakaj ob ugotavljanju zakonitosti sklenjenih pogodb, ni upoštevalo dejstva, da tožnica pri toženi stranki sploh ni opravljala dela, za katerega je sklenila pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa se tudi ni ukvarjalo s tem, da bi preverilo, ali je bilo delo, ki ga je dejansko opravljala tožnica, vključeno v program javnega dela ali ne, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so te neutemeljene. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je ugotovljeno pravilno in popolno, sprejeta odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi in pravnimi razlogi iz izpodbijane sodbe, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice. Tožnica je bila od 1. 3. 2002 do 31. 12. 2006 vključena v javna dela in je s toženo stranko v obdobju od 4. 7. 2002 do 15. 6. 2006 sklenila enajst posebnih pogodb o zaposlitvi in sicer za pomoč pri arhiviranju, pomoč pri vodenju evidenc, pomoč pri vnosih v aplikacijo, pomoč pri urejanju arhivskega gradiva in pomoč pri obdelavi podatkov. Tožnica je v tem obdobju opravljala izključno samo delo „referent republiških štipendij“ in ne del, za katera je imela sklenjene posebne pogodbe o zaposlitvi, kar izhaja iz izpovedb zaslišanih prič V.K. in P.P.. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da to ne vpliva na zakonitost sklenjenih pogodb med tožnico in toženo stranko.

Po 1. odstavku 52. člena ZDR je eden izmed taksativno naštetih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi opravljanje javnih del oz. vključitev v politiko aktivnega zaposlovanja, ki je naveden v 9. alinei 1. odstavka tega člena. Podrobneje je ta institut opredeljen v 63. členu ZDR, ki določa, da brezposelna oseba, ki je vključena v javna dela, sklene pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem – izvajalcem javnih del. Ob sklenitvi pogodbe pa se morajo upoštevati posebnosti, ki so določene v zakonu, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti t.j. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Ta v 53. členu določa, da se za brezposelne osebe, ki so vključene v javna dela na podlagi posebne pogodbe o zaposlitvi, ki jo sklepajo z izvajalcem javnih del, uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke, nočno delo, minimalni letni dopust, varnost in zdravje pri delu ter posebno varstvo delavcev. Vključitev v javna dela lahko traja največ eno leto, lahko pa se podaljša, če brezposelni osebi ni mogoče zagotoviti ustrezne in primerne zaposlitve. Javna dela so posebna oblika opravljanja dela brezposelnih oseb v okviru programov aktivne politike zaposlovanja in se izvajajo v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje. Sofinancirana so s strani države in lokalne skupnosti, njihov namen pa je pospeševanje zaposlovanja in zmanjšanje brezposelnosti. Posebna pogodba o zaposlitvi se sklepa med brezposelno osebo in izvajalcem javnega dela in ni tipična pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Tako del stroškov javnega dela, med katerimi so tudi stroški prevoza na delo, stroški prehrane ter del stroškov izhodiščnih plač (kar so stroški delodajalca), skladno z 2. odstavkom 53.a člena ZZZBP zagotavlja Zavod za zaposlovanje RS, medtem ko izvajalec javnih del oz. naročnik zagotavlja sredstva za pokrivanje stroškov razlike do izhodiščnih plač in stroškov za nagrajevanje uspešnosti brezposelnih oseb, ki so vključene v program javnih del ter materialnih stroškov, vključno s stroški prostorov in potrebne opreme. Brezposelna oseba se tako pri naročniku oz. izvajalcu javnih del zaposli na podlagi napotnice zavoda za zaposlovanje za javna dela po programih javnih del, ki jih določi Vlada RS. ZDR v 54. členu ureja le posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas med delavcem in delodajalcem, posledica katere je tudi transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, kar pa ne velja za sklenjene posebne pogodbe o zaposlitvi med brezposelno osebo in naročnikom oz. izvajalcem javnih del. Ker skladno s 53. členom ZZZBP vključitev v javna dela lahko traja največ eno leto in se lahko podaljša, se posebna pogodba o zaposlitvi lahko sklene le za določen čas in iz tega razloga tudi transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas ni možna, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker pa je tožena stranka dokazala, da tožnici kljub intenzivnemu iskanju zaposlitve ni mogla zagotoviti ustrezne oz. primerne zaposlitve in ji je zato podaljševala vključitev v javna dela, je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da je bilo sklepanje pogodb o zaposlitvi med tožnico in toženo stranko v skladu s 53. členom ZZZBP.

Skladno z vsem obrazloženim so s pritožbo uveljavljani razlogi neutemeljeni, podani pa tudi niso razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, zato je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).