Jedro

Glede na to, da je bilo o zadevi, četudi gre za drugačen procesno pravni institut (ugovor obravnavan kot predlog za obnovo postopka), kot ga sedaj uveljavlja tožeča stranka (ugovor obravnavan kot tožba), že pravnomočno odločeno (presojena ista odločba tožene stranke), je sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. 014-20/2010/168 z dne 24. 9. 2010, je tožena stranka odločila, da se ugodi vlogi za območje občin Šentjur pri Celju in Dobje, ki predstavljata Upravno enoto Šentjur pri Celju in koncesija dodeli veterinarski organizaciji A. d.o.o. (točka 1 izreka). V točki 2 izreka je odločeno, da se vloga, ki jo je vložila za občini Šentjur pri Celju in Dobje B. d.o.o., zavrne. V nadaljevanju je pod točko 3 izreka določeno, kakšna izvajanja koncesija obsega, točka 4 izreka določa, kdaj se koncesijska pogodba sklene in pod točko 5 je določeno, kateri veterinarji bodo izvajali koncesionirano dejavnost v veterinarski organizaciji A. d.o.o. Točka 6 določa, da posebni stroški postopka niso nastali. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da obe veterinarski organizaciji izpolnjujeta predpisane pogoje in je bilo o dodelitvi koncesije odločeno glede na zbrano število točk po prednostnih merilih, ki jih v nadaljevanju ločeno navaja za A. d.o.o. (31 točk) in za B. d.o.o. (30,5 točk).

B. d.o.o. je navedeno odločbo prejela dne 1. 10. 2010 in pri toženi stranki vložila dne 5. 10. 2010 ugovor na odločbo. Ta ugovor je tožena stranka obravnavala kot predlog za obnovo postopka podelitve koncesije in izdala odločbo, št. 014-20/2010/192 z dne 11. 10. 2010, s katero je predlogu za obnovo postopka ugodila. Navedeni sklep je bil predmet sodne presoje in končan s pravnomočno sodbo tega sodišča, št. IV U 245/2010-22 z dne 25. 10. 2011. Dne 9. 12. 2011 je tožena stranka na Upravno sodišče odstopila skupaj z upravnimi spisi zadevo v pristojno reševanje – ugovor B. d.o.o. zoper odločbo VURS, št. 014-20/2010/168 (izpodbijana odločba v tem sporu) o dodelitvi koncesije, ki se naj obravnava kot tožba in odgovor na tožbo.

Po pozivu sodišča z dne 15. 12. 2011 tožeči stranki, da sodišče obvesti o tem ali se naj vloga ugovor z dne 4. 10. 2010 šteje kot tožba, je tožeča stranka dne 26. 1. 2012 vložila tožbo (podredno dopolnitev tožbe) zoper odločbo tožene stranke, št. 014-20/2010/168 z dne 24. 9. 2010, v kateri predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, ter da se ji priznajo stroški postopka in podredno, da se izpodbijana odločba spremeni tako, da se vlogi veterinarske organizacije B. d.o.o. ugodi in se ji koncesija podeli, vloga veterinarske organizacije A. d.o.o. pa zavrne in v 5. točki se spremeni tako, da bodo koncesionirano dejavnost v veterinarski organizaciji B. d.o.o. izvajali veterinarji, ki jih v nadaljevanju našteva.

V tožbi navaja, da je odločitev v izpodbijani odločbi o dodelitvi koncesije veterinarski organizaciji A. d.o.o. nepravilna, ker je tožena stranka napačno ocenila pri tožeči stranki izpolnjevanje pogojev glede obvladovanja kriznih situacij po prednostnih merilih iz točke VIII/4 javnega razpisa in ji v seštevku dodelila premajhno število točk, ker ni upoštevala, da tožeča stranka izpolnjuje tudi prednostno merilo po drugi alinei točke VIII/4, ker ima odločbo o izpolnjevanju veterinarske dejavnosti DDD z dne 11. 3. 2010, oziroma je napačno štela, da te odločbe nima pridobljene. Navaja, da se po tem prednostnem merilu iz točke VIII/4 javnega razpisa upoštevata dve merili. V nadaljevanju razlaga ti dve merili in ugovarja takšnim ugotovitvam tožene stranke glede izpolnjevanja pogojev po posameznih točkah javnega razpisa, ki jih sodišče v sodbo ne povzema. Očita ji kršitev določb upravnega postopka in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar je zanjo pomenilo dodatno 2 točki in bi bilo ob skupnem pravilnem točkovanju njeni vlogi ugodeno in bi bila izbrana za koncesionarja.

Tožeča stranka predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, ter da se ji povrnejo stroški postopka. Podredno predlaga še, da v primeru, če je sodišče že sprejelo v obravnavo kot tožbo vlogo tožeče stranke naslovljeno kot „ugovor na odločbo z dne 4. 10. 2010“, ki jo je tožena stranka po prejemu sodbe naslovnega sodišča skladno z napotki sodišča v sodbi, odstopila v pristojno reševanje sodišču kot tožbo, potem se naj v takšnem primeru šteje ta tožba kot dopolnitev že prejete lastne tožbe tožeče stranke ali pa jo sodišče obravnava skupaj z njo. V tem primeru predlaga združitev postopkov po obeh tožbah v en postopek. V ugovoru zoper odločbo z dne 4. 10. 2010, sicer laično, vendar smiselno izpodbija odločbo iz razloga, ker je dejansko stanje o tem, ali ima odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, tožena stranka napačno ugotovila in tožeča stranka zatrjuje, da odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje veterinarske dejavnosti ima, oziroma jo je imela že dne 11. 3. 2010, zato je treba ta ugovor tožeče stranke šteti kot tožbo zoper izpodbijano odločbo, predmetno vlogo naslovljeno kot tožbo (podredno kot dopolnitev tožbe), pa kot dopolnitev tožbe. Predlaga tudi povrnitev stroškov.

K točki I. izreka: Sodišče je tožbo zavrglo kot nedovoljeno iz naslednjih razlogov; V obravnavanem primeru je sporna zgoraj navedena odločba tožene stranke, št. 014-20/2010/168 z dne 24. 9. 2010, vročena B. d.o.o. dne 1. 10. 2010. Tožena stranka je ugovor B. d.o.o. (tožeče stranke v tem sporu) z dne 4. 10. 2010 (prejeto 5. 10. 2010) zoper to odločbo obravnavala kot predlog za obnovo postopka in je bila, kot že navedeno, tudi predmet upravnega spora v zadevi U 245/2010-22, ki je pravnomočno zaključena. Glede na to, da je bilo o zadevi, četudi gre za drugačen procesno pravni institut (ugovor obravnavan kot predlog za obnovo postopka), kot ga sedaj uveljavlja tožeča stranka (ugovor obravnavan kot tožba), že pravnomočno odločeno (presojena ista odločba tožene stranke), je sodišče tožbo kot nedovoljeno, po določbi 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zavrglo. Samo dejstvo, da je sodišče v obrazložitvi sodbe IV U 245/2010-22 z dne 25. 10. 2011 navedlo, da bi morala tožena stranka to vlogo tožeče stranke (B. d.o.o.), ki je bila vložena v 30 dnevnem roku zoper odločbo tožene stranke o izbiri koncesionarja, št. 014-20/2010/168 z dne 24. 9. 2010, šteti kot morebiti vloženo tožbo proti izpodbijani odločbi, pa pomeni zgolj to, da bi takšen ugovor tožena stranka lahko takrat štela samo kot tožbo (ne kot predlog za obnovo postopka) in jo odstopila sodišču v obravnavo, ne pomeni pa napotila sodišča, da je s tem tožeči stranki, po že pravnomočni presoji njene vloge in izpodbijanega upravnega akta, odprta še nadaljnja pravna pot za obravnavo iste vloge (ugovora), kot tožbe.

Sodišče samo še pojasnjuje, da četudi bi dopustilo oziroma obravnavalo takšen ugovor kot tožbo, kot to predlagata obe stranki postopka, bi vlogo zavrglo kot prepozno vloženo. Izpodbijana odločba v tem sporu tožene stranke, št. 014-20/2010/168 z dne 24. 9. 2010, je bila vročena, kot izhaja iz podpisane vročilnice v upravnem spisu, tožeči stranki stranki dne 1. 10. 2010. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 28. člena, da je treba tožbo vložiti v 30. dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek, ker jo sicer sodišče po 2. točki prvega odstavka 36. člena zavrže kot prepozno. In ker je v obravnavanem primeru sodišče štelo, da je bila tožba vložena pri sodišču dne 9. 12. 2011, ko je bila s strani tožene stranke, s priporočeno pošiljko, celotna zadeva sodišču odstopljena z upravnimi spisi v pristojno reševanje, bi bila, glede na zakonsko določen prekluzivni rok, prepozno vložena.

K točki II izreka: Ker je bila tožba zavržena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.