Jedro

Merilo delovne izkušnje in referenca v razpisni dokumentaciji ni vsebinsko opredeljeno in ne vsebuje kriterijev oziroma meril za njihovo uporabo. Tako očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen četrti odstavek 48. člena ZJZP, saj gre za strogo formalnost postopka in merila niso v skladu s 44.d členom ZZDej.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijana odločba Občinske uprave Občine Šentilj, št. 014-8/2018-302/71 z dne 21. 2. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožba se v delu za plačilo odškodnine v znesku 138.879,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi zavrže. III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je občinska uprava občine Šentilj, A. A. dr. med. spec. družinske medicine, ki je tudi odgovorni nosilec dejavnosti, podelila koncesijo za opravljanje javne službe zdravstvene službe na območju osnovnega zdravstva – splošne medicine v občini Šentilj, v predvidenem obsegu enega tima, v ordinaciji v prostorih zdravstvenega doma A. Koncesijo je podelila za določen čas 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja dejavnosti.

2. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je občina Šentilj dne 3. 11. 2019 objavila Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne medicine v občini Šentilj (v nadaljevanju javni razpis), dopolnjenega dne 14. 11. 2019 in dne 20. 11. 2019. Prijavila sta se dva ponudnika, B., d.o.o. in A. A. Obe ponudbi sta bili formalno popolni in ustrezni za nadaljnjo obravnavo. V razpisu je bila določena prednostna kategorija in pogoji, da v primeru, ko dva ali več ponudnikov na podlagi postavljenih meril pri razpisni koncesiji dosežeta enako število točk, bo izbran ponudnik, ki je dosegel večje število točk pri merilu strokovna usposobljenost, izkušnje in reference in merilu dostopnost lokacije opravljanja zdravstvene dejavnosti. V konkretnem primeru sta oba ponudnika dosegla enako število točk pri tem kriteriju, zato je strokovna komisija v skladu z drugim odstavkom 11. točke razpisne dokumentacije, pri ugotavljanju, katera ponudba bo ocenjena najbolje, upoštevala dodatni pogoj, in tako ugotovila, da je najbolje ocenjena ponudba tistega ponudnika, pri katerem iz priloženega programa razvoja izhaja večje število aktivnosti. Tako je tožena stranka ugotovila, da ponudnica A. A. ponuja storitve, ki so bistvenega pomena za zagotavljanje kvalitetnejše zdravstvene oskrbe in boljše dostopnosti do določenih zdravstvenih storitev. Oba ponudnika je upravni organ vabil na ustno obravnavo in jih seznanil s potekom postopka v konkretnem primeru. Tožnik je podal pripombe, da je potrebno javni razpis kot nezakonit razveljaviti, saj Občina Šentilj povzroča nedopustno in nezakonito perferiranje drugega ponudnika ter mu ni bil omogočen vpogled v ponudbe druge ponudnice, niti po seznanitvi o poteku postopka na ustni obravnavi in je bila strokovna komisija sestavljena neustrezno. Upravni organ je menil, da ni bila kršena pravica do vpogleda v upravni spis in je pojasnil, da v skladu s četrtim odstavkom 58. člena Zakona o javnozasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP) takšen vpogled ni dopusten, saj navedeni člen določa, da do seznanitve s potekom postopka, torej do ustne obravnave ni dovoljeno pregledovanje in prepisovanje spisov v tistih delih, ki se nanašajo na vloge drugih strank. Po končani ustni obravnavi pa Občina Šentilj ni prejela nobene zahteve oziroma prošnje, ne v pisni, ne v ustni obliki, iz katere bi izhajalo, da želi ponudnik B., d.o.o. vpogledati v ponudbo druge prejete ponudnice.

3. Pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločbo je župan občine Šentilj zavrnil. Meni, da je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in kršitev načela zakonitosti neutemeljen, saj je javni razpis in celotna razpisna dokumentacija javnega razpisa bila pripravljena v skladu s koncesijskim aktom, to je Odlokom o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe osnovne zdravstvene dejavnosti na področju splošne medicine v občini Šentilj (Medobčinski uradni vestnik št. 19/2019, v nadaljevanju Odlok), na katerega je bilo s sklepom z dne 5. 7. 2019 podano soglasje s strani Ministrstva za zdravje.

4. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem postopku, čeprav iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, kako je tožena stranka odločila glede njene ponudbe, kar že samo po sebi predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka glede na določilo četrtega odstavka 42. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju ZZDej). Kot subsidiarno je treba uporabiti določbe Zakona o javno- zasebnem partnerstvu (v nadaljevanju ZJZP), katere v 58. členu določajo posebnosti upravnega postopka, ko je akt o izbiri odločba, kot je to primer izpodbijanega upravnega akta in katere v petem odstavku navedenega določila izrecno določajo, da se v izreku odločbe o izbiri navede stranka, ki je bila izbrana ter stranke, katere vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene, ter da se odločba o izbiri vroči vsem strankam v postopku. Tožeča stranka uveljavlja torej poleg bistvenih kršitev postopka, zmotno uporabo materialnega prava in kršitev načela zakonitosti pri izdaji izpodbijanega upravnega akta. Tožeča stranka navaja, da v postopku za izdajo izpodbijanega upravnega akta tožena stranka ni uporabila oziroma je nepravilno uporabila določbe ZJZP in ZZDej, saj merila določena v razpisni dokumentaciji javnega razpisa niso določena skladno z določili 44.d člena ZZDej in je posledično podan razlog nepravilne uporabe materialnega prava zaradi kršitve načela zakonitosti. Tožeča stranka navaja, da javni razpis v razpisni dokumentaciji določa v točki 10. merila za izbor in 10.1. strokovno usposobljenost, izkušnje in reference, za katero se podeli največ 10 točk. Merilo izkušnje (delovne) in referenca pa ni v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeljena in ne vsebuje kriterijev oziroma meril za njihovo uporabo. Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije pod točko 10.1. je v 1. točki ovrednoteno samo merilo strokovne usposobljenosti, po katerem lahko ponudnik prejme največ 10 točk. Merilo izkušnje in reference pa se pri izbiri ponudnika ni upoštevalo, ker ni bilo ovrednoteno. Poleg tega določena merila v razpisni dokumentaciji predstavljajo kršitev ustavnega načela jasnosti in določnosti, ki bi ga tožena stranka morala upoštevati pri opredelitvi meril za reference delovne izkušnje in glede predložitve programov opravljanja dejavnosti (9.17. razpisne dokumentacije). Iz navedenega razloga je javni razpis tožene stranke v neskladju z določili 44.d člena ZZDej in ga je potrebno že iz tega razloga kot nezakonitega razveljaviti zaradi eklatantne kršitve materialnega prava. Nadalje tožnik poleg že zatrjevane kršitve postopka, utemeljuje razlog bistvenih kršitev postopka še z dejstvom, da koncedent Občina Šentilj v postopku ni ravnala v skladu z določbo 52. člena ZJZP, saj strokovne komisije, ki je sestavila poročilo dne 24. 1. 2020 ni imenovala v skladu z navedeno določbo. Kot je razvidno iz poročila, ki so ga podpisali vsi imenovani člani strokovne komisije, nobeden od članov strokovne komisije nima delovnih izkušenj iz delovnega področja, da bi omogočal strokovno presojo vlog, kot to zahteva prvi odstavek 52. člena ZJZP. Iz poročila strokovne komisije, z dne 24. 1. 2020 je razvidno, da je predsednik komisije dr. B. B. mag. farm. spec., torej po strokovni izobrazbi farmacevtske stroke, ki je po klasifikaciji dejavnosti standardne klasifikacije razvrščena pod šifro 21.100 in 21.200, medtem ko zunajbolnišnično dejavnost izvajajo doktorji medicine, torej zdravniki specialisti pod šifro standardne klasifikacije 86.210, medtem ko je od drugih dveh članic ena univ. dipl. ekon., druga pa mag. upravnih ved. Tako se izkaže, da noben od članov strokovne komisije ni po strokovni usposobljenosti in delovnih izkušnjah iz delovnega področja zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti.

5. Tožeča stranka uveljavlja tudi odškodninski zahtevek zaradi izgubljenega dobička, kot posledica preprečitve povečanja premoženja tožeče stranke. Pričakuje bodočo nastalo škodo, glede na dosedanje rezultate poslovanja, preračunano na en tim splošne ambulante v višini 9.258,60 EUR letno, upoštevaje 15 let 138.879,00 EUR, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi oz. ugotovi nezakonitost izpodbijane odločbe in priglaša stroške postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se v utemeljitev odgovora v celoti sklicuje na spisovno dokumentacijo v upravnem postopku ter še posebej na strokovno poročilo strokovne komisije, prvostopno in drugostopno odločbo tožene stranke ter vsebino razpisne dokumentacije. Predlaga, da sodišče obvesti o tožbi tudi izbrano A. A. Glede določbe četrtega odstavka 42. člena ZZDej tožena stranka pojasnjuje, da navedena določba napotuje na uporabo zakona, ki ureja podeljevanje koncesij, torej če s tem zakonom, torej ZZDej posamezno vprašanje ni posebej urejeno, pri čemer določba še vključuje dikcijo, da se na uporabo drugega zakona napotuje vključno z ureditvijo pravnega varstva. Določila ZZDej, konkretno pravic iz naslova pravnega varstva ne urejajo, urejajo pa vsebino koncesijske odločbe in elemente, ki jih koncesijska odločba mora vsebovati. Določbe 44.e člena ZZDej nikjer ne določajo kot obvezne sestavine odločitev o ponudnikih, katerih ponudba ni bila izbrana kot najugodnejša oziroma so bile vloge zavrnjene ali zavržene in katerim koncesija ni bila podeljena. Prav tako ima koncesijska odločba, ki je akt izbire v postopku podeljevanja koncesije vse elemente in sestavine kot jih opredeljuje 9. člen Odloka. Tožena stranka je merila oblikovala v skladu z določbo 8. člena Odloka. Tožena stranka je tudi v razpisni dokumentaciji pod točko 10. določena merila uporabila zakonito, transparentno in za vse stranke v postopku na enak način. V zvezi s trditvijo tožeče stranke, da je tožena stranka javni razpis prilagodila pogojem izbrane ponudnice, katera bi imela kot odgovorna nosilka dejavnosti, ki ima samo 4 leta delovnih izkušenj od pridobitve licence in nima nobenih referenc, malo možnosti za uspeh, če bi v razpisni dokumentaciji kot merilo določilo tudi izkušnje in reference ponudnika, tožena stranka odgovarja, da je takšna trditev tožeče stranke v nasprotju z listinami upravnega spisa. Prav tako tožena stranka v pripravo razpisa ni mogla vedeti, kdo se bo s ponudbo prijavil na javni razpis. Meni, da je Občina Šentilj po izvedenem postopku javnega razpisa po strokovnem in celovitem pregledu in vrednotenju ponudb obeh ponudnikov pravilno in zakonito v skladu z določbo 9. člena Odloka koncesijo podelila A. A., to je ponudnici, ki je v postopku prijavnega razpisa ob enakem doseženem številu točk ponudila največ dodatnih storitev za paciente po predloženem programu.

7. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in prvega odstavka 19. člena ZUS-1, A. A. kot stranki z interesom poslalo kopijo tožbe zaradi morebitnega odgovora. Stranka z interesom odgovora na tožbo ni podala.

**K točki I izreka:**

8. Tožba je utemeljena.

9. V predmetnem postopku sodišče presoja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka A. A. dr. med. spec. družinske medicine, podelila koncesijo za opravljanje javne službe zdravstvene službe na območju osnovnega zdravstva – splošne medicine v občini Šentilj.

10. Med strankami je spor o zakonitosti vodenja postopka pri odločanju o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne medicine v občini Šentilj na podlagi javnega razpisa objavljenega na Portalu JN št. JN007897/2019-U01, z dne 3. 11. 2019, JN007897/2019-K01, z dne 14. 11. 2019 in JN007897/2019-K02, z dne 20. 11. 2019. 11. V postopkih podeljevanja koncesij v zdravstveni dejavnosti se subsidiarno uporablja Zakon o javno zasebnem partnerstvu (ZJZP), kot je že zavzelo stališče Vrhovno sodišče RS v sodbi, št. X Ips 208/2013 z dne 17. 3. 2015. Koncesija za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti je prvenstveno urejena v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) v 41. do 44. členu (kot specialnem zakonu). Zakon, v katerem so vsebovane splošne določbe o koncesijah za izvajanje gospodarske oziroma druge javne službe oziroma dejavnosti, se uporablja ZJZP kot sistemski zakon za urejanje razmerij javno-zasebnega partnerstva. Ta zakon se uporablja tudi za koncesijska razmerja, saj je po določbi prve alineje 26. člena ZJZP, ena od oblik pogodbenega partnerstva tudi koncesijsko partnerstvo.

12. V zvezi z izbiro izvajalca 44. člen ZJZP napotuje na uporabo Zakon o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS). Slednja določata, da se o izbiri koncesionarja odloči z upravno odločbo (57. člen ZJZP in prvi odstavek 37. člena ZGJS). ZJZP v petem odstavku 58. člena določa, da se v izreku odločbe o izbiri poleg stranke, ki je bila izbrana, navedejo tudi stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene, odločba o izbiri pa se vroči vsem strankam v postopku. V postopku izdaje akta o izbiri in odločanja o pravnem sredstvu ter sodnega varstva imajo položaj stranke, razen če poseben zakon določa drugače, le vlagatelji vlog za izvajalca javno-zasebnega partnerstva in ministrstvo, v postopku sodnega varstva pa tudi javni partner (prvi odstavek 65. člena ZJZP). ZGJS pa določa, da imajo v postopku izbire koncesionarja, ki se konča z izdajo upravne odločbe, vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke (drugi odstavek 37. člena ZGJS).1 Vendar kot specialni predpis ZZDej v določilu v 44.e členu2 ne zahteva, da se v izreku odločbe o izbiri poleg stranke, ki je bila izbrana, navedejo tudi stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene.

13. Predmetni javni poziv se s stališča uporabe procesne zakonodaje šteje za upravno zadevo, zato je upravni organ vezan na procesne predpise, torej Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), razen v primerih kadar zakon ureja drugače (prvi odstavek 3. člena ZUP). Tudi poseben zakon po siceršnjem načelu subsidiarne rabe ZUP postopka ne sme tako poenostaviti, da bi zmanjševal učinkovito varstvo pravic. V 213. členu ZUP določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V tem smislu sodna praksa pogosto poudarja, da čeprav področni zakon ne vsebuje določil in garancij, kot izhajajo iz splošnih načel ZUP, ZUP vendar v teh zadevah velja podrejeno in zaradi temeljnih načel (npr. 7. člen varstvo pravic strank in varstvo javne koristi in 13. člen pravica do pritožbe). Tudi ZJZP kot sistemski zakon je relevanten v delu, ki se nanaša na temeljna načela, kot so načelo enakosti (12. člen) in načelo transparentnosti (13. člen). Tako gre za kršitev navedenih temeljnih načel upravnega postopka in s tem kršitev petega odstavka 58. člena ZJZP in pritrditi tožeči stranki, da teh določb tožena stranka pri odločitvi ni upoštevala, saj ima samo izrek upravnega akta materialnopravne učinke.

14. V koncesijskem aktu - Odloku o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne medicine v občini Šentilj (Odlok) je določeno, da mora biti razpisna dokumentacija pripravljena v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost (ZZDej) in mora vsebovati najmanj tisto vsebino, ki jo predpisuje ZZDej (7. člen Odloka). Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom, navedenim v objavi javnega razpisa (prvi odstavek 44.c člen ZZDej).

15. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja neskladnost javnega razpisa z določili ZZDej v delu, ki se nanašajo na merila za izbiro koncesionarja (44.d.člen ZZDej). V javnem razpisu so v točki 10. določena merila za izbor. V točki 10.1. javnega razpisa je navedena kot merilo strokovna usposobljenost, preostalo besedilo iz prve alineje 44.d člena ZZDej3 pa je v javnem razpisu izostalo. Merilo delovne izkušnje in referenca pa ni v razpisni dokumentaciji vsebinsko opredeljeno in ne vsebuje kriterijev oziroma meril za njihovo uporabo. Tako očitna nenatančnost določenih meril oziroma kriterijev, na podlagi katerih naj bi se izbrala najugodnejša ponudba, nedvomno ne predstavlja izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na pregleden način in po predpisanem postopku, s takim postopanjem pa je bil kršen četrti odstavek 48. člena ZJZP, saj gre za strogo formalnost postopka in merila niso v skladu s 44.d členom ZZDej. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita in jo je treba odpraviti.

16. Sodišče nadalje ugotavlja, da je javni razpis objavljen na Portalu JN št. JN007897/2019-U01, z dne 3. 11. 2019, bil spremenjen dne 14. 11. 2019 (št. JN007897/2019-K01) in dne 20. 11. 2019 (št. JN007897/2019-K02). Spremenjeno je bilo merilo 10.2 tč. razpisne dokumentacije. Organ ne sme v samem razpisnem postopku spreminjati in dopolnjevati meril. 17. Javni partner oz. koncedent imenuje strokovno komisijo za izbiro zasebnega partnerja za izvedbo predmeta javno-zasebnega partnerstva ali sklenitev statusnega partnerstva, ki jo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog (prvi odstavek 52. člena ZJZP). V obravnavanem primeru so strokovno komisijo sestavljali trije člani, in sicer dr. B. B. po izobrazbi magister farmacije, kot predsednik iz področja zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti, mag. C. C. in mag. D. D., kot članici iz področja vodenja postopka in poznavanja pravil postopkov z javnimi naročili tudi iz področja zdravstvene dejavnosti. Sodišče ne dvomi, da so člani komisije strokovno usposobljeni za svoje področje dela in imajo vsi visokošolsko izobrazbo kot zahteva prvi odstavek 52. člena ZJZP, vendar iz izpodbijane odločbe ne izhaja obrazložitev, da ima kateri od imenovanih delovne izkušnje iz delovnega področja (prvi odstavek 52. člena ZJZP) splošne oz. družinske medicine, za kar se podeljuje koncesija, na kar je opozoril tožnik že v pripombah v upravnem postopku.

18. Glede na obrazloženo sodišče ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve in se po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe. V tem primeru se sodišču ni treba opredeljevati do drugih tožbenih navedb.

19. Sodišče je zato, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, odpravilo izpodbijano prvostopenjsko odločbo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1, zadevo vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu organu. Tožena stranka bo morala odpraviti navedene kršitve in ponovno odločiti o vlogi ponudnikov za podelitev koncesije. V ponovljenem postopku je upravni organ vezan na stališče sodišča, ki se tiče postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1)

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz zgoraj navedenega razloga tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (prva alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

**K točki II izreka:**

21. V upravnem sporu sodišče lahko odloči tudi o tožnikovem zahtevku, da se mu povrne škoda, vendar v primeru, če samo odloča o stvari (prvi odstavek 67. člena ZUS-1). Take odločitve pa sodišče v tem primeru ni sprejelo, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 65. člena ZUS-1 (podatki postopka tega ne omogočajo, narava stvari pa tudi ne zahteva odločanja sodišča o tožnikovi prijavni na javni razpis), temveč je prvostopenjskemu organu naložilo, da odloči o tožnikovem zahtevku. Ker torej procesne predpostavke za odločanje o tožnikovem odškodninskem zahtevku v upravnem sporu niso izpolnjene, je sodišče moralo v tem delu tožbo zavreči. **K točki III izreka:**

22. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

23. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Vrhovno sodišče RS, sodba, št. I Up 232/2012 z dne 25. 5. 2011, enako tudi I Up 234/2011, I Up 230/2011. 2 O izbiri koncesionarja odloči koncedent z odločbo (v nadaljnjem besedilu: koncesijska odločba), s katero ponudniku, čigar ponudba je bila po merilih iz prejšnjega člena ocenjena najbolje, podeli koncesijo. V koncesijski odločbi se poleg izbranega ponudnika in odgovornega nosilca vrste zdravstvene dejavnosti, v katero sodi program zdravstvene dejavnosti oziroma storitve specialistične bolnišnične dejavnosti, ki so predmet koncesije, navedejo najmanj tudi predmet in predviden obseg koncesijske dejavnosti, območje in lokacija izvajanja koncesijske dejavnosti, trajanje podeljene koncesije in pravni pouk za uveljavljanje pravnega varstva. V odločbi se določi tudi rok, v katerem mora izbrani ponudnik podpisati koncesijsko pogodbo in rok, v katerem mora začeti opravljati koncesijsko dejavnost. Če izbrani ponudnik iz razlogov na njegovi strani v tem roku ne podpiše koncesijske pogodbe, koncesijska odločba preneha veljati. 3 Merila za izbiro koncesionarja so: - strokovna usposobljenost, izkušnje in reference ponudnika ter odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti za vsak posamezen program zdravstvene dejavnosti oziroma posamezno vrsto zdravstvenih storitev specialistične bolnišnične dejavnosti, ki so predmet koncesije, - dostopnost lokacije opravljanja zdravstvene dejavnosti, - ugotovitve nadzornih postopkov iz 76. člena tega zakona pri ponudniku, - druge okoliščine in merila, glede na posebnost posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, ki je predmet javnega razpisa.