Jedro

Z izpolnitvijo bianco menice se šteje menica za izpolnjeno ec tunc (to pomeni od tedaj, ko je bila imetniku izročena bianco menica). Prav tako stečaj izdajatelja bianco menice prejemniku le-te ne odvzame pooblastila za njeno kasnejšo izpolnitev. To pomeni, da se tudi po stečaju izdajatelja bianco menice le-ta šteje za izpolnjeno od trenutka, ko je bila bianco menica izročena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 26641/2008 z dne 19. 5. 2008 v veljavi v 1. in 3. točki izreka sklepa tako, da je toženec dolžan tožnici plačati znesek 49.288,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je obveznost iz temeljnega posla prenehala in da je tožnica menični blanket izpolnila v nasprotju z obveznostjo iz temeljnega posla. Podrobneje obrazloži svoje pravno stališče, da menična obveznost ni nastala, saj je terjatev iz temeljnega posla do izpolnitve bianco menice zaradi zaključka stečajnega postopka nad glavnim dolžnikom do meničnega dolžnika že prenehala. Meni tudi, da sodbi sodišč druge in prve stopnje nimata razlogov o odločilnih dejstvih ter da sta sodišči zmotno uporabili 286. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Po ugotovitvah v postopku na prvi in drugi stopnji sta tožnica in družba M. d. o. o., ki se je kasneje preimenovala v K. d. o. o., in nad katero se je dne 13. 9. 2004 pričel stečajni postopek, ki se je vodil pri Okrožnem sodišču na Ptuju pod opr. št. St 28/2004, sklenili kreditno pogodbo št. 269336 dne 3. 10. 2001 za znesek 400.000 takratnih DEM. V zavarovanje te kreditne pogodbe je bila med strankama sklenjena pogodba o zastavi terjatev, s katero je zastavnik (kreditojemalec) tožnici zastavil terjatve, ki jih je imel do svojih dolžnikov, poleg tega pa je toženec v zavarovanje kredita izročil še bianco menico, kot porok in plačnik.

7. Tožnik je trdil, da je s tožbo zahteval od poroka tisti znesek, ki ga je moral vrniti v stečajno maso, ker je Okrožno sodišče na Ptuju s pravnomočno sodbo Pg 48/2005 z dne 15. 6. 2005 ugotovilo, da je pravno dejanje sklenitve in izpolnitve pogodbe o asignaciji št. 47 z dne 25. 9. 2003 v višini 31.907,46 EUR brez učinka napram stečajni masi stečajnega dolžnika, družbe K. d. o. o. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku ugotovilo, da tožnica v stečajnem postopku nad glavnim dolžnikom ni prijavila terjatve-zneska, ki ga je bila dolžna vrniti v stečajno maso po sodbi Pg 48/2005, čeprav ji je to omogočala določba druge točke drugega odstavka 137. člena takrat veljavnega ZPPSL.

8. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku iz predložene menice razbralo, da jo je 3. 10. 2001 podpisala družbe M. d. o. o. kot trasant in toženec kot porok. Revidentova zaveza kot zaveza avalista (na bianco menici) je abstraktna, saj ni bil stranka temeljnega posla (stranka temeljnega posla je bila pravna oseba). To pomeni, da njegova obveznost ni odvisna od temeljnega posla, temveč v konkretnem primeru (ko je imetnik menice tudi upnik iz temeljnega posla) zgolj od vsebine dogovora o izročitvi menice.

9. Revizijsko trditev, da je obveznost iz temeljnega posla prenehala in da je tožnica menični blanket izpolnila v nasprotju z obveznostjo iz temeljnega posla, revident gradi na dejstvu, da tožnica po uspešnem izpodbijanju asignacijske pogodbe št. 47 z dne 25. 9. 2003 svoje terjatve ni prijavila v stečajnem postopku dolžnika iz temeljnega posla in je zato terjatev prenehala. Menica pa je bila izpolnjena šele po prenehanju terjatve.

10. Z izpolnitvijo bianco menice se šteje menica za izpolnjeno ex tunc (to pomeni od tedaj, ko je bila imetniku menice izročena bianco menica)(1). Prav tako stečaj izdajatelja bianco menice prejemniku le-te ne odvzame pooblastila za njeno kasnejšo izpolnitev(2). To pomeni, da se tudi po stečaju izdajatelja bianco menice le-ta šteje za izpolnjeno od trenutka, ko je bila bianco menica izročena. Iz navedenega sledi, da tožnica meničnega blanketa ni izpolnila v nasprotju z obveznostjo iz temeljnega posla. Pri tem Vrhovno sodišče poudarja, da je pravna podlaga menične obveznosti drugačna od pravne podlage temeljnega posla, v zavarovanje katerega je bila izročena bianco menica. Omenjena dvotirnost (upnik ima meničnopravni zahtevek, ostaja pa mu tudi zahtevek na podlagi temeljnega posla) pa lahko vodi le do enkratnega poplačila upnika.

11. Ker glavni menični dolžnik in avalist odgovarjata solidarno (46. člen Zakona o menici (v nadaljevanju ZM)), s prenehanjem glavnega dolžnika ne preneha tudi avalistova obveznost. Določbe 31. člena ZM so ključne za obseg in vrsto avalistove odgovornosti. Temeljno pravilo meničnega poroštva je, da porok odgovarja za obveznosti dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok (honorat), vendar odgovarja tudi, če je honoratova obveznost nična. V konkretnem primeru gre za samostojno odgovornost avalista, ne pa za enako odgovornost, kot je odgovornost honorata (ki je v konkretnem primeru trasant). Bistveno za menično poroštvo je, da ni akcesorno - tako glede na glavni menični dolg, kot tudi glede na honoratovo zavezo - kot je to v civilnem pravu. Odvisnost in povezanost poroštva pri menici s temeljnim dolgom akceptanta oziroma trasanta in drugih meničnih zavezancev je samo zunanja in odseva le v dejstvu, da mora obstajati poleg poroštva določen dolg. Sicer pa menično poroštvo ustvarja abstraktno menično obveznost in je kot tako od glavne menične obveznosti neodvisno. Neakcesornost avalistove obveznosti nadalje pomeni neodvisnost od honoratove obveznosti.

12. Pravne posledice meničnega poroštva se obravnavajo samo na podlagi meničnega prava. Prevzem meničnega poroštva na menici ne pomeni tudi poroštva za obveznosti iz temeljnega posla. Vendar ima avalist uspešen ugovor zoper upnika, če dokaže, da je upnik bianco menico izpolnil v nasprotju z meničnim pooblastilom. Tega pa revident ni dokazal (glej obrazložitev pod točko 10).

13. Prav tako je neutemeljen revizijski zaključek, da prijava ločitvene pravice tožnice v višini 3.999,44 EUR v stečajnem postopku K. d. o. o. izkazuje, da tožnica terjatve nad tem zneskom iz kredita po kreditni pogodbi št. 259336 z dne 3. 10. 2001 sploh ni imela. Kot je tožencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje (glej obrazložitev prvostopenjske sodbe na strani 8) iz sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju Pg 48/2005 izhaja, da je bila terjatev po kreditni pogodbi št. 259336 z dne 3. 10. 2001 dokončno poplačana z asignacijsko pogodbo št. 47, ki pa je bila kasneje izpodbita in je morala tožnica terjatev vrniti v stečajno maso. Iz sodbe Okrožnega sodišča na Ptuju Pg 152/2005 z dne 15. 2. 2006 pa izhaja, da ne obstoji več ločitvena pravica tožnice na posebni stečajni masi (terjatvah, zastavljenih toženki po zastavni pogodbi o zastavi terjatev z dne 3. 10. 2001 v višini 3.999,44 EUR). Z odstopom so terjatve namreč prešle v premoženje tožnice, vendar jih mora le-ta še izterjati. Vendar tožnica s tožbo ne zahteva plačila zneska 3.999,44 EUR, za kolikor je bilo ugotovljeno, da nima ločitvene pravice, temveč znesek, ki ga je morala vrniti v stečajno maso.

14. Neutemeljena pa je tudi revizijska navedba, da je terjatev tožeče stranke iz naslova kredita po Kreditni pogodbi št. 269336 z dne 3. 10. 2001 v celoti prenehala s sklenitvijo pogodbe o zastavi terjatev z istega dne. Neizpodbitno dejstvo ostaja, da tožnica terjatve iz temeljnega posla ni dobila poplačane, saj je bilo s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju št. Pg 48/2005 z dne 15. 6. 2005 ugotovljeno, da je pravno dejanje sklenitve pogodbe o asignaciji št. 47 brez pravnega učinka nasproti stečajni masi, in je po tretjem odstavku 278. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju prvotna terjatev znova nastala. S tem v zvezi zatrjevana relativna kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z uporabo 286. člena ZPP tako ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

15. Ker so bila ugotovljena in obrazložena vsa pravno odločilna dejstva, zatrjevani revizijski razlogi pa niso podani, je revizijsko sodišče toženčevo revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Baumbach, Hefermehl, Casper, Wechselgesetz, Munchen 2008, str. 144. Op. št. (2): Ibidem.