Jedro

Vzrok nastanka invalidnosti pa ne predstavlja pravice iz invalidskega zavarovanja, pač pa zgolj pravno dejstvo, na katero pravo veže določene pravne posledice. Te so različne glede na različno definicijo poškodbe pri delu določene v ZPIZ-1 in v ZPIZ-2. Za pravno kvalifikacijo posamezne poškodbe, in sicer ali gre za poškodbo pri delu ali za poškodbo izven dela, je pomembno kdaj je nastala in kakšna definicija je po tedaj veljavnih predpisih veljala. Poleg tega je pri ugotavljanju vzroka invalidnosti pomembno, ali je določena poškodba vplivala na nastanek invalidnosti.

V konkretnem primeru je vzrok tožnikovega nastanka invalidnosti poškodba z dne 28. 6. 2012. Tega dne je prišlo do škodnega dogodka, ki predstavlja pravno dejstvo, ki imajo za posledice nastanek tožnikove invalidnosti. Ker je 28. 6. 2012 veljal še ZPIZ-1 in določbe 63. člena, je sodišče prve stopnje utemeljeno takšno poškodbo štelo kot poškodbo pri delu, zaradi katere je pri tožniku prišlo do nastanka III. kategorije invalidnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II in III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo toženca št. ... z dne 3. 2. 2015 in odločbo št. ... z dne 7. 10. 2014 v I. točki izreka. Obenem je z II. točko izreka tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti od 4. 9. 2014 dalje zaradi posledic poškodbe pri delu, ker ni več zmožen za delo prodajalca. Priznalo mu je pravico do premestitve na drugo delo, kjer bo opravljal lažja fizična dela z dvigovanjem in prenašanjem bremen, s kratko ročico do 8 kg, prilagoditve dela v ergonomsko optimalnih kotih - položajih telesa, glave in okončin ter ergonomsko optimizacijo ureditve pogojev dela, ob upoštevanju izmeničnega sedečega in stoječega dela z določitvijo - zagotovitvijo vmesnih 5 do 10 minutnih odmorov (aktivni odmor na vsakih 90 minut) za razbremenitev lokomotornega aparata in sprostitev stresnih in psihičnih obremenitev med delom, s polnim delovnim časom. S III. točko izreka je odločilo, da bo o pravici, višini in izplačevanju nadomestila za invalidnost odločil toženec v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe, s IV. točko izreka pa je zavrnilo tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti.

2. Zoper II. in III. točko izreka je toženec vložil pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je v zadevi sporen vzrok nastanka III. kategorije invalidnosti, ki je nastala kot posledica tožnikove poškodbe na poti na delo dne 28. 6. 2012. Da se je prometna nesreča zgodila na poti na delo, izhaja iz prijave nezgode - poškodbe pri delu z dne 2. 7. 2012. Sama kvalifikacija nezgode kot poškodbe pri delu v navedeni prijavi, ki je bila izpolnjena v času veljavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) pa še ne dokazuje tudi vzroka nastanka invalidnosti oz. ne pomeni, da je za določitev vzroka nastanka invalidnosti potrebno uporabiti predpis, ki v času odločanja o pravicah iz invalidskega zavarovanja sploh ne velja več. Pritožba nasprotuje stališču sodišča, da je v konkretnem primeru za določitev vzroka zmanjšane delovne zmožnosti in posledično za uveljavitev pravic iz tega naslova, potrebno uporabiti ZPIZ-1 in določbo 63. člena. Meni, da je uporaba 63. člena ZPIZ-1 materialnopravno zmotna. Dejstvo je, da se je postopek za uveljavljanje pravic pričel dne 15. 5. 2014, ko je toženec prejel predlog osebnega zdravnika z uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Dne 1. 1. 2013 je pričel veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2). Ker je bil predlog podan v času veljavnosti ZPIZ-2, je potrebno uporabiti določbe ZPIZ-2, veljavnega v času vložitve predloga in v času uveljavljanja pravice. Poleg tega je bilo v postopku ugotovljeno, da je pri tožniku invalidnost III. kategorije nastala dne 4. 9. 2014, to je v času veljavnosti ZPIZ-2 in ko določbe ZPIZ-1 niso več veljale. ZPIZ-2 definira poškodbo pri delu drugače kot je to veljalo po ZPIZ-1. Ker ZPIZ-2 nima prehodnih določb glede poškodbe na poti na delo, je za določitev vzroka nastanka III. kategorije invalidnosti potrebno uporabiti določbo 66. člena ZPIZ-2. Meni, da pri tožniku niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 66. člena ZPIZ-1 in za štetje poškodbe z dne 28. 6. 2012 za poškodbo pri delu, zato je vzrok nastanka ugotovljene III. kategorije invalidnosti le posledica poškodbe izven dela. Nadalje meni, da je sodišče kršilo pravila postopka s tem, ko je v III. točki izreka odločilo, da bo o pravici, višini in izplačevanju nadomestila za invalidnost odločil toženec, saj navedeno izhaja že iz IV. točke izreka odločbe z dne 7. 10. 2014, ki jo sodišče ni odpravilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

5. Pritožba sicer utemeljeno opozarja na to, da je sodišče prve stopnje v III. točki izreka ponovno odločilo, da bo toženec o odmeri in izplačevanju nadomestila za invalidnost odločil v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe, tako kot je že bilo odločeno v prvostopni odločbi toženca z dne 7. 10. 2014, ki pa je sodišče prve stopnje ni odpravilo. Ne glede na to, da je sodišče še enkrat odločilo o isti obveznosti toženca, predstavlja to le enkratno obveznost. Drugih posledic pa takšna odločitev nima. Ker pa takšna odločitev v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče ni poseglo v izpodbijani del izreka.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali je vzrok III. kategorije invalidnosti poškodba pri delu, ali izven dela in le v tem delu je pritožbeno sodišče presojalo pravilnost II. točke izreka.

7. Iz listinske dokumentacije izhaja, da se je v konkretnem primeru postopek za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja začel dne 15. 5. 2014, ko je toženec prejel predlog osebne zdravnice za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Na podlagi tako začetega postopka je najprej invalidska komisija I. stopnje dne 4. 9. 2014 ocenila, da je pri tožniku od 4. 9. 2014 zaradi poškodbe zunaj dela z dne 28. 6. 2012 podana III. kategorija invalidnosti. Invalidska komisija II. stopnje je bila nato 8. 12. 2014 glede vzroka invalidnosti smiselno enakega mnenja, da je pri tožniku zaradi poškodbe z dne 18. 6. 2012 podana III. kategorija invalidnosti. Prav tako je bil glede vzroka nastanka invalidnosti enakega mnenja sodni izvedenec. Torej, da je pri tožniku prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti zaradi poškodbe z dne 28. 6. 2012. 8. Takšno poškodbo z dne 28. 6. 2012 je sodišče prve stopnje štelo kot poškodbo pri delu. Kot dokazano je štelo, da obstaja vzročna zveza med škodnim dogodkom, to je prometno nesrečno z dne 28. 6. 2012 in med invalidnostjo. Izkazano je, da so pri tožniku v ospredju zdravstvene težave, ki so neposredna posledica tega škodnega dogodka. Ta škodni dogodek, ki se je tožniku zgodil na poti na delo, so predpisi, konkretno ZPIZ-1 v 63. členu, opredeljevali kot poškodbo pri delu, opravljena pa je bila tudi prijava poškodbe pri delu z dne 2. 7. 2012 (priloga A2), ki jo je v sodnem postopku predložil tožnik.

9. Vprašanje ali je vzrok III. kategorije invalidnosti poškodba pri delu se nanaša na poškodbo z dne 28. 6. 2012. Na dan te poškodbe je še veljal ZPIZ-1 in določba 63. člena. Po prvem odstavku 63. člena ZPIZ-1 se je za poškodbo pri delu štela tudi poškodba, ki jo je utrpel zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo.

10. Ni sporno, da se je v obravnavani zadevi postopek začel dne 15. 5. 2014, prav tako pa tudi ni sporno, da je zmanjšana delovna zmožnost in III. kategorija pri tožniku podana od 4. 9. 2014. 11. Ker je bila zahteva za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja vložena v času, ko je že veljal ZPIZ-2, prav tako pa je III. kategorija invalidnosti nastala v času veljavnosti ZPIZ-2, so se pogoji za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja presojali po določbah ZPIZ-2. 12. Vzrok nastanka invalidnosti pa ne predstavlja pravice iz invalidskega zavarovanja, pač pa zgolj pravno dejstvo, na katero pravo veže določene pravne posledice. Te so različne glede na različno definicijo poškodbe pri delu določene v ZPIZ-1 in v ZPIZ-2. 13. Za pravno kvalifikacijo posamezne poškodbe, in sicer ali gre za poškodbo pri delu ali za poškodbo izven dela, je pomembno kdaj je nastala in kakšna definicija je po tedaj veljavnih predpisih veljala. Poleg tega pa je pri ugotavljanju vzroka invalidnosti pomembno, ali je določena poškodba vplivala na nastanek invalidnosti.

14. V konkretnem primeru je vzrok tožnikovega nastanka invalidnosti poškodba z dne 28. 6. 2012. Tega dne je prišlo do škodnega dogodka, ki predstavlja pravno dejstvo, ki imajo za posledice nastanek tožnikove invalidnosti. Ker je 28. 6. 2012 veljal še ZPIZ-1 in določbe 63. člena, je sodišče prve stopnje utemeljeno takšno poškodbo štelo kot poškodbo pri delu, zaradi katere je pri tožniku prišlo do nastanka III. kategorije invalidnosti. Smiselno enako stališče je zavzelo Višje delovno in socialno sodišče že v zadevi opr. št. Psp 453/2015 z dne 14. 1. 2016, enako pa tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. VIII Ips 170/2016. 15. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (točka II. in III. izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.