Jedro

Pri določanju preživnine sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialnopravna določila, zapisana v 79. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Možnosti vsakega izmed staršev sta presojali na podlagi načela iz 8. člena ZPP in ker sta ugotovili, da so njuni dohodki precej višji od tistih, ki sta jih navajala, in tudi od povprečnih dohodkov v državi, sta ugotavljali predvsem potrebe otrok. Glede na ugotovljene potrebe otrok in nadpovprečne finančne sposobnosti obeh staršev, preživnina ni določena v škodo toženca, saj mora kriti le polovico potreb otrok, mati pa mora prispevati preostalo polovico, čeprav sta otroka dodeljena njej in bo verjetno za vzgojo otrok vložila več dela kot oče, ki bo z otrokoma sicer ohranjal stike, a glavnine dela in skrbi ne bo prevzel.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 29.12.1990 v L. sklenila T. J., roj. K., dne 29.9.1960 v M., in M. J., sin F., roj. 29.8.1955 v C. Njuna mladoletna otroka K. J., roj. 12.1.1987 v C., in K. J., roj. 25.3.1992 v C., je zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, očetu pa je naložilo plačevanje preživnine v skupnem znesku 106.700 tolarjev in sicer: - od 1.2.2002 za mld. K. po 60.000 tolarjev mesečno in za mld. K. po 46.700 tolarjev mesečno, - od 1.1.2002 do 31.1.2002 pa za mld. K. 800 tolarjev in za mld. K. 46.7000 tolarjev.

Odločilo je, da mora oče plačevati navedeno preživnino do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, do pravnomočnosti dospele obroke pa mora plačati v 15 dneh, sicer mora plačati tudi zamudne obresti, kot so določene v zakonu. V tej sodbi določena preživnina se bo usklajevala po sklepu Vlade Republike Slovenije z obvestilom pristojnega centra socialnega varstva. Sodišče je višji tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti tej sodbi se je pritožil toženec, toda sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Proti sodbi pritožbenega sodišča, s katero je postala pravnomočna sodba prvega sodišča, je toženec pravočasno vložil revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženec graja ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da imata starša višji standard od povprečnega in da sta otrokoma v času, ko sta bila še poročena in sta živela skupaj, lahko privoščila veliko več, kot je povprečno. Trdi, da sodišči te ugotovitve nista razložili in navaja, da je pred razvezo kril stroške v znesku 234.000 tolarjev za vso družino in ne le za otroka, katerih potrebe sta sodišči previsoko ocenili.

Sodiščema še očita, da nista pravilno ugotovili njegovega dohodka in nista ocenili izjave o prejetih potnih stroških, ki jih sedaj ne prejema več, in o tem, da živi v najetem stanovanju. Po njegovem bi morali sodišči upoštevati njegove premoženjske zmožnosti na podlagi odločbe o dohodnini, ki je verodostojna listina, in ne na podlagi nedokazanih trditev o jadrnici, osebnih avtomobilih in potovanjih (ki si jih je privoščila tudi tožnica). Sodiščema očita tudi to, da nista ugotavljali premoženjskih sposobnosti tožnice, ki ima boljši materialni položaj. Živi z novim partnerjem, ima obrtno dejavnost in lepe dohodke, saj si je kupila nov avtomobil BMW. Na koncu navaja, da sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbeno navedbo, češ da izrek sodbe nasprotuje samemu sebi glede plačila preživnine za otroke za čas od 1.1.2002 do 31.1.2002. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. št. 12/03 - uradno prečiščeno besedilo) je bila revizija vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ker mora po 360. členu ZPP v obrazložitvi sodbe presoditi tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Navedbe o tem, da izrek o plačevanju preživnine za mladoletna otroka za čas od 1.1.2002 do 31.1.2002 ni razumljiv, niso objektivno utemeljene, saj iz izreka prve sodbe pod 3. točko izhaja, da mora tožnik plačevati preživnino v skupnem znesku 106.700 tolarjev za oba mladoletna otroka od 1.2.2002 dalje, in sicer za hčerko K. po 60.000 mesečno in za sina K. po 46.700 tolarjev mesečno; preživnina za januar 2002 pa je določena "za nazaj" in je jasno zapisano, da mora plačati za hčerko K. samo 800 tolarjev in za sina K. 46.700 tolarjev, kar je v utemeljitvi sodbe tudi razloženo: preživnina za hčerko je nižja, ker je sodišče upoštevalo skupne stroške, ki jih je toženec kril v tem mesecu.

Pri določanju preživnine sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialnopravna določila, zapisana v 79. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. RS, št. št. 14/89 - prečiščeno besedilo in RS, št. 13/94 do 64/2001). Možnosti vsakega izmed staršev sta presojali na podlagi načela iz 8. člena ZPP in ker sta ugotovili, da so njuni dohodki precej višji od tistih, ki sta jih navajala, in tudi od povprečnih dohodkov v državi, sta ugotavljali predvsem potrebe otrok. Te je sodišče prve stopnje opisalo na 3. strani utemeljitve sodbe in jih nato primerjalo z objektiviziranimi povprečnimi mesečnimi izdatki za 9-letnega in 15-letnega otroka. S tem se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje, ki ni dvomilo v dokazno oceno, v revizijskem postopku pa presoja dejanskega stanja ni več dovoljena (tretji odstavek 370. člena ZPP). Glede na ugotovljene potrebe otrok in nadpovprečne finančne sposobnosti obeh staršev, preživnina ni določena v škodo toženca, saj mora kriti le polovico potreb otrok, mati pa mora prispevati preostalo polovico, čeprav sta otroka dodeljena njej in bo verjetno za vzgojo otrok vložila več dela kot oče, ki bo z otrokoma sicer ohranjal stike, a glavnine dela in skrbi ne bo prevzel. Tako se izkaže, da niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in ne razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato je sodišče po 378. členu ZPP zavrnilo neutemeljeno revizijo. S tem je zavrnilo tudi predlog za povrnitev stroškov revizije (prvi ni drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).