Jedro

Na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ je pogodba nična, če nima pravne podlage ali je ta nedopustna. Smiselno lahko to velja tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot enostranske izjave pogodbene stranke s pravnimi učinki, ki jih opredeljuje ZDR. Pravno podlago odpovedi pogodbe o zaposlitvi predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi oz. skupaj s III. in IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje ter glede stroškov pritožbenega postopka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 14. 4. 2008 ter tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja v breme tožene stranke za čas od 16. 4. 2008 do 22. 4. 2008, ter mu v breme tožene stranke prisodilo polovico stroškov postopka, zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja po tem datumu in za vrnitev tožnika na delo pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da je bila tožniku s strani tožene stranke dne 22. 4. 2008 vročena nova izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je tožnik ni izpodbijal pred sodiščem.

2. Sodišče druge stopnje je tako pritožbo tožnika zoper zavrnilni del, kot pritožbo tožene stranke zoper ugodilni del zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje v zavrnilnem delu tožnik vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je izredna odpoved z dne 14. 4. 2008 začela učinkovati takoj in ga je tožena stranka že z naslednjim dnem tudi odjavila iz socialnih zavarovanj. Zato je bila nova izredna odpoved z dne 21. 4. 2008, ki se je deloma sklicevala na iste kršitve, le deloma pa navajala še nove, brezpredmetna in ni mogla imeti pravnih učinkov. Ob nasprotnem stališču sodišča bi lahko prišlo do neskončnega niza odpovedi, ki bi jih moral delavec posamično izpodbijati. V bistvu je šlo za neobstoječo odpoved, saj že odpovedane pogodbe o zaposlitvi ni mogoče ponovno odpovedati. Zato je sodišče zmotno predpostavljalo, da bi moral tožnik tudi tako odpoved izpodbijati pred sodiščem.

4. V odgovoru na revizijo je tožena stranka predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Tožnik revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni določno opredelil in obrazložil. Zato sodišče v smislu tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

8. Samo dejstvo izredne odpovedi, ki jo je tožena stranka podala tožniku 21. 4. 2008, to je po tem, ko je bila tožniku že 14. 4. 2008 podana v tem sporu izpodbijana izredna odpoved, med strankama pred sodiščem niti ni bilo sporno. Prav tako niso sporne ugotovitve sodišča, da tožnik v zakonskem roku druge odpovedi ni izpodbijal. 9. Tožnik z navedbami, da je šlo 21. 4. 2008 za neobstoječo odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki ni mogla imeti pravnih učinkov, v reviziji v bistvu uveljavlja ničnost te odpovedi. Le na ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi se lahko neposredno sklicuje vsaka zainteresirana stranka in nanjo pazi sodišče tudi po uradni dolžnosti (glej 92. člen Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s prvim odstavkom 11. člena in 12. člena Zakona o delovnih razmerjih – ZDR), ne glede na rok, saj pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne (93. člen OZ). V vseh drugih primerih je presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in s tem njene pravne veljavnosti vezana na uveljavljanje njene zakonitosti v roku 30 dni pred pristojnim delovnim sodiščem (tretji odstavek 204. člena ZDR).

10. Na podlagi četrtega odstavka 39. člena OZ je pogodba nična, če nima pravne podlage ali je ta nedopustna. Smiselno lahko to velja tudi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot enostranske izjave pogodbene stranke s pravnimi učinki, ki jih opredeljuje ZDR. Pravno podlago odpovedi pogodbe o zaposlitvi predpostavlja obstoj pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.

11. Ker je tožena stranka že dne 14. 4. 2008 tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je glede na določbe prvega odstavka 110. člena ZDR pričela učinkovati takoj z njeno vročitvijo in je v skladu s tem tožena stranka tožniku že 15. 4. 2008 zaključila delovno razmerje, tožnik dne 21. 4. 2008, ko mu je bila vročena druga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri toženi stranki že ni bil več v delovnem razmerju oziroma med strankama v sporu takrat pogodba o zaposlitvi (glede na prvo izredno odpoved) že ni več obstajala. Dne 21. 4. 2008 pravne podlage za novo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi torej več ni bilo. Zato revident utemeljeno zatrjuje, da izredna odpoved tožene stranke z dne 21. 4. 2008 ni mogla imeti pravnih učinkov, ker je šlo za odpoved brez podlage, to je za nično pravno izjavo. Dejstvo, da je imel tožnik glede prve izredne odpovedi takrat še odprt rok za sodno varstvo, ki ga je z možnostjo vzpostavitve odpovedane pogodbe o zaposlitvi tudi za nazaj dejansko uveljavil, na tak zaključek ne vpliva.

12. Glede na navedeno je sodišče zmotno presodilo, da je mogoče tožniku ob nezakonitosti prve izredne odpovedi z dne 14. 4. 2008 priznati pravice iz delovnega razmerja le za čas do vročitve druge izredne odpovedi z dne 21. 4. 2008 in zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja za naprej zavrnilo. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče tudi ni presojalo dejstev, ki vplivajo na obseg teh pravic. Zato je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo v zvezi oziroma vključno z zavrnilnim delom sodbe sodišča prve stopnje razveljavilo ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

13. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.