Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Pravdni stranki sta razvezana zakonca, ki sta na nepremičnini, ki je bila posebno premoženje toženca, zgradili hišo in se vanjo po dokončanju leta 2001 vselili. To je tudi edino premoženje, ki je skupno in okoli katerega se vrti pravda zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deležev na njem. Tožnica je sprva zahtevala ugotovitev deleža v višini 38/100, nato ga je znižala na 36/100, potem pa zvišala na 45/100. 2. Sodišče prve stopnje je zahtevku delno ugodilo, in sicer je tožnici priznalo 31/100. Za izračun dohodkov je pritegnilo izvedenca finančne stroke ter v tem delu na njegovo mnenje oprlo svoje ugotovitve. Upoštevalo je vložke iz posebnega premoženja ter prihodke obeh v celotnem času trajanja zveze.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in je delež dvignilo na 34/100. 4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednji vprašanji: 1. Ali se v primeru, ko ni trditev pravdnih strank o stroških vzdrževanja skupnega premoženja zakoncev oz. ko ni trditev pravdnih strank o tem, da naj bi bilo njuno skupno premoženje, ki sta ga pridobila kot zakonca, obsežnejše od tistega, ki je predmet tožbe, upoštevajo le njuni denarni in siceršnji prispevki do pridobitve skupnega premoženja, ali se upoštevajo ti prispevki skozi celotno obdobje skupnosti pravdnih strank? 2. Ali je delež pravdnih strank glede na vse okoliščine primera 34 % v korist tožnice in 66 % v korist toženca ugotovljen oz. določen pravilno in zakonito in ali sta nižji sodišči utemeljeno šteli, da je zakonska domneva o istih deležih pravdnih strank kot zakoncev na skupnem premoženju izpodbita? Primarno poudarja, da nobena od pravdnih strank ni trdila, da bi v njuno skupno premoženje sodilo karkoli drugega, kot je ta nepremičnina, zato je pričakovala, da bo sodišče ugotavljalo njun prispevek le do leta 2001, ko se je gradnja hiše zaključila, še toliko bolj, ko ni bilo trditev o morebitnih vzdrževalnih delih po zaključku gradnje stanovanjske stavbe, ki bi lahko vplivala na njeno vrednost. Tudi če bi ZZZDR predpisoval enotnost reševanja premoženjskih razmerij med zakoncema, pa je ne (odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 162/2002 in II Ips 399/99), brez ustreznih trditev pravdnih strank glede tega premoženja, njegovega pridobivanja, vzdrževanja in upravljanja sodišče ne sme špekulirati o obstoju teh dejstev. Zato bi moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati le prejemke in prispevke pravdnih strank do konca gradnje leta 2001, pri teh pa je tožnica prevladovala. Za primer, če bi se sodišče strinjalo, da je merodajno celotno obdobje trajanja zakonske zveze, pa sodiščema očita neenako obravnavanje pravdnih strank, ker sta upoštevali toženčeve prejemke v višjih zneskih od prejetih in nista upoštevali vseh tožničinih prejemkov, s čimer sta posegli v njeno pravico do enakega varstva pravic. Sodišči nista upoštevali njenega neto prejemka v višini 243.876 SIT, ker da so zanemarljivi, in ne zneska 1.200.000 SIT, kolikor so tožnici ob koncu vsakega meseca od junija 1998 do junija 2000 skupno podarili njeni starši. Zmotilo jo je stališče izpodbijane sodbe, češ da kritje osnovnih življenjskih potreb družinskih članov ne predstavlja stroška skupnega gospodinjstva pravdnih strank. Sodišče bi moralo enakovredno upoštevati tri enote: skrb za gospodinjstvo in funkcioniranje družine, skrb za vzgojo, varstvo in oskrbo otrok ter denarni in delovni prispevek pri gradnji hiše. V tem primeru zakonska domneva o enakih deležih pravdnih strank na nepremičnini ne bi mogla biti izpodbita. Sklene, da mora Vrhovno sodišče dopustiti revizijo zaradi zagotovitve enotne uporabe prava v zvezi s temi bistvenimi pravnimi vprašanji, obče pravne varnosti in za zavarovanje njenih prizadetih ustavnih pravic.
5. Predlog ni utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).