Jedro

Revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega zneska, ki ga določa 2. odst. 382. čl. ZPP. V obravnavanem primeru znaša vrednost iz 2. odst. 382. čl. ZPP80.000 SIT (9. čl. zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Ur. l. RS, št. 55/92). V dne 10.9.1993 postavljenem tožbenem zahtevku, o katerem sta odločali sodišči prve in druge stopnje, uveljavljeno plačilo zneska 50.108 SIT tega zneska ne presega. Zato revizija tožene stranke ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da ji mora tožena stranka plačati 50.108 SIT z zakonitimi obrestmi od 10.9. 1990 dalje do plačila in ji povrniti 41.326 SIT stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.10.1993 dalje do plačila.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke proti odločitvi o glavni stvari zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, odločitev o stroških postopka pa tako spremenilo, da je toženi stranki naložilo v plačilo 29.326 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28.10. 1993 dalje do plačila.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo, v kateri ni izrecno uveljavljala nobenega revizijskega razloga. Napačna navedba letnice izdelave motornega vozila ne more predstavljati napake v smislu 485.člena ZOR. Vozilo, ki je bilo prodano tožeči stranki, je bilo novo in brezhibno, tožeča stranka pa si ga je pred nakupom ogledala. Njen zahtevek iz naslova manjvrednosti vozila zato ne more biti utemeljen.Tudi težave, ki naj bi jih imela tožeča stranka v zvezi z uveljavljanjem garancije, niso posledica ravnanj tožene stranke. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje pa tako spremenita, da se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. Podrejeno naj se obe sodbi razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Sklovenije, ki se o njej ni izjavil ( 390.čl. zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Tekom postopka, ki se je začel z vložitvijo tožbe dne 24. 10. 1991, je tožeča stranka svoj tožbeni predlog večkrat spremenila. Nazadnje postavljeni tožbeni zahtevek ( v pripravljalnem spisu z dne 10.9. 1993 ) se je glasil na plačilo zneska 50.108 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. O tem tožbenem zahtevku je sodišče prve stopnje tudi odločalo in mu v celoti ugodilo, sodišče druge stopnje pa je z izpodbijano pravnomočno sodbo tako odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

Revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega zneska, ki ga določa 2. odst. 382. čl. ZPP. V obravnavanem primeru znaša vrednost iz 2. odst. 382. čl. ZPP80.000 SIT (9. čl. zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Ur. l. RS, št. 55/92). V dne 10.9.1993 postavljenem tožbenem zahtevku, o katerem sta odločali sodišči prve in druge stopnje, uveljavljeno plačilo zneska 50.108 SIT tega zneska ne presega. Zato revizija tožene stranke ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP).