Jedro

Prva toženka ni zadostila formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. V predlogu za dopustitev revizije ni navedla, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, niti okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnih vprašanj, o katerih naj odloči vrhovno sodišče. Prav tako ni obrazložila, zakaj je sodišče druge stopnje sporna vprašanja rešilo nezakonito, ni izkazala obstoja sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitve sodišča druge stopnje odstopala, niti neenotnosti sodne prakse. Prva toženka v predlogu za dopustitev revizije izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča druge stopnje in uveljavlja revizijske razloga. Uveljavljanje revizijskih razlogov pa samo po sebi ne zadošča za dopustitev revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da tožnici delovno razmerje 1. 4. 2019 ni prenehalo in da ji še traja (I. točka izreka); da je tožnica pri prvi toženki v delovnem razmerju za nedoločen čas, za polni delovni čas od 15. 10. 2018 dalje na delovnem mestu „referent“ (II. točka izreka); da jo je dolžna prva toženka pozvati nazaj na delo in ji za obdobje od 1. 4. 2019 do prevzema nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja (III. točka izreka); ji za to obdobje izplačati mesečno neto plačo v višini 698,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter na to plačo obračunati in plačati vse davke in prispevke (IV. točka izreka). Prvi toženki je naložilo, da tožnici povrne njene pravdne stroške v višini 223,99 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve toženke zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo, pritožbo druge toženke pa zavrglo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je prva toženka vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, poleg tega pa mora na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Prva toženka zahtevanim formalnim pogojem ni zadostila, saj v predlogu za dopustitev revizije ni navedla, katero pravno pravilo naj bi bilo prekršeno, niti okoliščin, ki kažejo na pomembnost pravnih vprašanj, o katerih naj odloči Vrhovno sodišče. Prav tako ni obrazložila, zakaj je sodišče druge stopnje sporna pravna vprašanja rešilo nezakonito, ni izkazala obstoja sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev sodišča druge stopnje odstopala, niti neenotnosti sodne prakse. Prva toženka dejansko v predlogu za dopustitev revizije izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča druge stopnje in uveljavlja revizijske razloge, vendar uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ne zadošča za dopustitev revizije.

7. Ker predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

8. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo v senatu, ki izhaja iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.