Jedro

Ker so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker toženčevih trditev v zvezi z okoliščinami nastopa posesti tožnice oziroma njenega prednika ni ovrednotilo v okviru presoje o dobroverni posesti kot predpostavki za priposestvovanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za ugotovitev lastninske pravice na parc. št. 1705 k. o. ..., travnik v izmeri 2.554 m2, in na delu parc. št. 1703/1 k. o. ..., gozd v izmeri 20.990 m2, ki je na priloženem posnetku označen z zeleno barvo in z oznakami A, B, C in D, ter za izstavitev zemljiškoknjižne listine.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine zavrnilo, odločitev o zahtevku za ugotovitev lastninske pravice na delu parc. št. 1703/1 in o stroških postopka pa razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem, tj. glede odločitve o ugotovitvi lastninske pravice na parc. št. 1705, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Navedlo je, da tožnica nikoli ni imela razloga, da bi podvomila v to, ali sta sporni nepremičnini del kmečkega gospodarstva, ki ga je podedovala po možu, da v sklepu o dedovanju niso bile navedene posamezne parcele in da zemljiška knjiga leta 1975 v zavesti Slovencev ni imela takega pomena, kot ga ima danes. Ker je tožnica priposestvovala nepremičnino pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), je sodišče pravilno uporabilo Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR).

3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije trdi, da bi moralo sodišče v zvezi z vsebino posesti, ki je lahko podlaga za priposestvovanje, uporabiti 28. člen in drugi odstavek 269. člena SPZ. Izpodbijana sodba predstavlja odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. V sodbi II Ips 57/2008 z dne 7. 6. 2010 je namreč Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da je za presojo o (ne)dobrovernosti odločilen odgovor na vprašanje, na kakšni podlagi je tožnikov pravni prednik nastopil posest na spornem zemljišču. O tem tožnica ni podala trditev in je izrecno izjavila, da tega ne bo navajala. Glede na to, da je toženec prepričljivo izpovedal, kako je njen prednik prišel do posesti (med vojno in po njej so partizani pobili praktično celo toženčevo družino, ki je simpatizirala ali sodelovala z domobranci in je bilo takrat posestvo toženčevih prednikov "na voljo" vsem sosedom, saj se toženčev oče na podlagi prejšnjih izkušenj niti približno ni upal upirati uzurpaciji svojih zemljišč s strani sosedov, med njimi pravnih prednikov tožnice), tožnica pa je za te okoliščine zagotovo vedela, saj je to razdvojilo vaščane Č., gre za tak način pridobitve, ki ne more pripeljati do priposestvovanja.

4. Glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena Zakona o pravdnem postopku).