Jedro

Tožnik pogojev za vpis v 5. letnik ne izpolnjuje, ker je bil v 5. letnik vpisan brez opravljene predpisane obveznosti iz 2. letnika. Zato je odločitev o njegovem izpisu iz 5. letnika pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil, da se A.A. - sedaj tožnik zaradi neupravičenega vpisa v 5. letnik v študijskem letu 2013/2014 izpiše. V obrazložitvi navaja, da je na svoji 42. redni seji dne 24. 10. 2013 na podlagi obvestila Univerze v Mariboru (UM) obravnaval vpis tožnika, ki se je vpisal preko elektronske prijave AIPS. Ugotovil je, da je bil tožnik v preteklem študijskem letu izjemno vpisan v 4. letnik. Pri e-vpisu za študijsko leto 2013/2014 je računalniški sistem upošteval izpolnjevanje pogojev za prehod iz 4. v 5. letnik, ni pa upošteval pogoj opravljenega manjkajočega izpita, zaradi katerega je bil tožnik v preteklem študijskem letu izjemno vpisan v 4. letnik. Tako gre za neupravičen vpis, zaradi česar se tožnika v študijskem letu 2013/2014 izpiše iz 5. letnika.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Meni, da je odločitev prvostopenjskega organa pravilna. Prvostopenjski organ je po pregledu celotne dokumentacije pravilno ugotovil, da tožnik nima opravljenega izpita iz 2. letnika, zaradi katerega se je izjemno vpisal v 4. letnik in je vsekakor vedel, da je ta izpit ključnega pomena za vpis v 5. letnik, saj je bil zaradi tega manjkajočega izpita že izjemno vpisan v 4. letnik. Pravilno je ugotovil, da je tožnik brez opravljene obveznosti iz 2. letnika vpisan v 5. letnik, pri čemer je ugotovil, da je pri e-vpisu za študijsko leto 2013/2014 računalniški sistem upošteval le izpolnjevanje pogojev za prehod iz 4. v 5. letnik, ne pa tudi pogoja opravljenega manjkajočega izpita, zaradi katerega je bil tožnik izjemno vpisan v 4. letnik v preteklem študijskem letu. Sklicuje se na določbe 85. člena Statuta UM, po kateri se študentje lahko vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s študijskim programom in statutom določene obveznosti. Skladno z navedenim je bil postopek prvostopenjskega organa pravilen.

Tožnik v obširni tožbi navaja, da do neupravičenega vpisa ni prišlo, saj so bile ob vpisu izpolnjene vse obveznosti, kot jih predpisuje elaborat EMŠP Splošna medicina za vpis v 5. letnik. Niti v sklepu, niti v odločbi ni navedeno, na katero manjkajočo obveznost se navedbe nanašajo. Lahko le domneva, da gre za obravnavo obveznosti pri predmetu Farmakologija s toksilogijo, ki pa glede na natančno opredeljene in veljavne predpise študijskega programa niso navedene med pogoji za vpis v 5. letnik. V elaboratu EMŠP Splošna medicina, niti v drugem predpisu ni določeno, da so kot pogoj za redni vpis v katerikoli letnik zahtevane tudi vse obveznosti vseh predhodnih letnikov oz. morebitne izostale obveznosti, ki nastanejo zaradi dovoljenega izjemnega vpisa ali na katerikoli drug način, ampak so te obveznosti ustrezno pokrite kasneje ob pogoju za dokončanje študija. Trditev obeh organov, da je elektronski sistem za vpis upošteval pogoje za vpis v 5. letnik, ni pa se upošteval pogoj dodatne manjkajoče obveznosti, kar naj bi bil vzrok neupravičenega vpisa, je brez podlage in ni skladna z veljavnimi določbami predpisov. Po vnosu podatkov v elektronski informacijski sistem je za izvedbo in potrditev vpisa namreč potreben še postopek fizičnega vpisa. Po opravljenem postopku preko informacijskega sistema ni prejel nobenega obvestila o nepravilnostih, prav tako ni bil seznanjen s kakršnokoli neskladnostjo po preverbi podatkov ob izvedbi vpisa v referatu za študijske zadeve fakultete. Vpis je potekal nemoteno in mu je bilo izdano potrdilo o vpisu, kar pomeni, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za izvedbo vpisa. V obrazložitvi odločbe je kot edini predpis, na katerega je odločba oprta, navedena določba 85. člena Statuta UM, po kateri se študentje vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s študijskim programom in statutom določene obveznosti. V konkretnem primeru so bile skladno s predpisi študijskega programa izpolnjene vse določene obveznosti in s tem pogoji za redni vpis v višji letnik. Izpodbijana odločba tudi nima vseh sestavin po 214. členu ZUP. Nima uvoda odločbe, manjka navedba načina uvedbe postopka, obrazložitev je pomanjkljiva. Tudi sklicevanje na določbo 85. člena Statuta UM je nesmiselno, saj obravnava postopek izjemnega vpisa, ki pa ni predmet tega postopka. V odločbi drugostopenjskega organa se natisnjeno ime uradne osebe, ki naj bi odločbo izdala in je odgovorna za odločitev, ne ujema s podpisom. Pred podpisom je moč razbrati besedo „za“, kar pomeni, da je odločbo namesto navedene osebe podpisala druga oseba, njene identitete pa samo na podlagi podpisa ni mogoče ugotoviti. Tako ni mogoče ugotoviti, kdo je odgovoren za izdajo odločbe in sprejeto odločitev, ali je ta oseba dejansko pooblaščena s strani predstojnika in ali sploh ima pravico odločati. Odločba druge stopnje v pritožbi izrecno izpostavljene bistvene kršitve pravil postopka na prvi stopnji na noben način ne obravnava. V postopku na prvi stopnji je poleg neupoštevanja predpisov in napačno ugotovljenega dejanskega stanja prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil upravnega postopka. Vse do dneva izpodbijanega sklepa namreč ni bil seznanjen, da se v zvezi z njim vodi kakršenkoli postopek. Tako so mu bile odvzete pravice v zvezi z udeležbo v postopku, kot jih določba 146. člen ZUP. Prvostopenjski organ je ob zaključku postopka izdal sklep, čeprav je po svoji vsebini in namenu to odločba, zato bi morala biti izdana odločba in ne sklep. Meni, da je bil akt s takšnim nazivom izdan načrtno, z namenom takojšnje izvršljivosti, saj je bil ob vročitvi odločbe izrecno obveščen, da sklep stopi v veljavo takoj. To pa je v praksi organa prej izjema kot pravilo. Tudi odločba organa prve stopnje ni lastnoročno podpisana s strani uradne osebe, zaradi česar ni mogoče z gotovostjo trditi, ali je postopek res vodila navedena oseba. Manjka tudi žig organa. V postopku za izdajo upravnih aktov organa nista upoštevala temeljnih načel ZUP in sicer načela zakonitosti, načela materialne resnice in načela zaslišanja stranke. Sodišču predlaga, da odločbo Komisije za študijske zadeve MF UM z dne 24. 10. 2013 in odločbo Komisije za pritožbe študentov UM z dne 16. 12. 2013 odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, tožena stranka pa mu je tudi dolžna povrniti škodo kot posledico dejanj obeh organov, zaradi uvedbe sodnega postopka, ki ob pravilnem postopanju ne bi bil potreben. Škoda se mu povrne v denarni vrednosti in predstavlja razliko med zneskom plačila sodne takse in priznanimi stroški po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbi in prereka neskladne navedbe tožeče stranke. Dodaja, da iz elaborata enovitega magistrskega študija programa Splošna medicina v zvezi z napredovanjem med letniki jasno izhaja, da morajo biti za vpis v 4. letnik opravljene vse študijske obveznosti pri navedenih predmetih iz 3. letnika ter navedene študijske obveznosti iz 2. letnika, med temi Farmakologija s toksikologijo in da morajo biti za vpis v 5. letnik opravljene vse študijske obveznosti pri navedenih predmetih iz 4. letnika ter navedene študijske obveznosti iz 3. letnika. Po 85. členu Statuta UM se študenti vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s študijskim programom in statutom določene obveznosti. Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti, določenih za napredovanje v višji letnik, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik, pri čemer se takšen vpis lahko odobri študentu, ki obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov. Tožnik je bil že v študijskem letu 2012/2013 izjemno vpisan v 4. letnik z manjkajočo obveznostjo iz 2. letnika, saj ni opravil izpita iz 2. letnika Farmakologija s toksikologijo. Zato je sklicevanje na pogoje za vpis v 5. letnik, povzeto iz elaborata, da ti med pogoji ne predvidevajo izpita iz 2. letnika, zgolj sprenevedanje, kajti povsem jasno je, da v kolikor je izpit iz 2. letnika pogoj za vpis v 4. letnik, je vsekakor tudi pogoj za vpis v višji letnik. V zvezi z oporekanjem tožnika glede na postopek poudarja, da je Služba za izobraževanje in študijske zadeve UM ugotovila napako v prijavno-vpisnem postopku. Pri pregledu evidenc študentov, ki so napredovali v višji letnik, je bilo ugotovljeno, da tožnik ni izpolnjeval pogojev za vpis v 5. letnik, saj je napredoval v višji letnik brez opravljene učne enote Farmakologija s toksikologijo, ki je učna enota 2. letnika in pogoj za vpis v 4. letnik ter je bil vpisan brez obravnave na Komisiji za študijske zadeve MF UM. Do vpisa v 5. letnik je prišlo zato, ker je pri e-vpisu za študijsko leto 2013/2014 računalniški sistem upošteval le izpolnjevanje pogojev za prehod iz 4. v 5. letnik, ni pa upošteval pogoja opravljenega manjkajočega izpita, zaradi katerega je bil tožnik izjemno vpisan v 4. letnik v preteklem študijskem letu. Zaradi neupravičenega vpisa v 5. letnik je zato Komisija za študijske zadeve sprejela odločitev, da se tožnika iz 5. letnika v študijskem letu 2013/2014 izpiše. Tožnik je na podlagi prejetega sklepa še isti dan, ko mu je bil sklep vročen, na Komisijo za pritožbe podal prošnjo, v kateri je podredno prosil za ponovni vpis v 4. letnik, v kolikor njegovi pritožbi zoper sklep o neupravičenem vpisu ne bo ugodeno. Komisija za študijske zadeve Medicinske fakultete (MF) je njegovo prošnjo obravnavala in mu izdala odločbo, s katero mu je bil ponovno odobren vpis v 4. letnik, prošnjo glede neupravičenega sklepa glede vpisa v 5. letnik pa je zavrnila, ker je o zadevi že odločila. Vse to kaže, da je MF zadevo želela rešiti v korist tožnika. V zvezi s tožbenimi navedbami še dodaja, da gre pri izdaji sklepa prvostopenjskega organa za odločbo v smislu 207. člena ZUP, saj se odločbe lahko tudi drugače poimenujejo. Sklep je bil tožniku izdan takoj, zato da mu je bilo omogočeno, da poda ponovno prošnjo za vpis v 4. letnik. Odločbo Komisije za pritožbe študentov je podpisal namestnik predsednika Komisije, prof. dr. B.B., ki je bil za namestnika imenovan z odločbo z dne 11. 7. 2011 in je zato odločba v skladu z določbami ZUP. Drugostopenjska odločba ima tudi vse sestavine ZUP. Ne drži navedba tožnika, da ugotovitev prvostopenjskega organa ne vsebuje dejanskih dejstev. Iz prvostopenjskega sklepa namreč izhaja ključna ugotovitev, ki je bila tudi podlaga za odločitev v zadevi, da računalniški sistem ni upošteval pogoja manjkajočega izpita, zaradi katerega je bil tožnik že v preteklem študijskem letu izjemno vpisan. Prvostopenjski organ je tudi ravnal v skladu z merili, ki so bila sprejetega na podlagi Statuta UM. Sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljen. Priglaša tudi pravdne stroške.

Tožnik v pripravljalnih vlogah vztraja pri tožbenih navedbah v zvezi s pomanjkljivostjo izdanih aktov glede sestavin, oblike in poimenovanja odločbe prve in druge stopnje. Tudi navedbe iz pritožbe v drugostopenjski odločbi niso bile presojene. Prvostopenjski sklep mu je bil vročen dne 25. 10. 2013, izvršitev je bila opravljena naslednjega delovnega dne, dne 28. 10. 2013, ko je bil izveden izpis iz 5. letnika. Izvršitev upravnega akta je bila torej prehitra in nezakonita, saj po določbi drugega odstavka 224. člena ZUP odločba postane izvršljiva, ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje. Kršeno je bilo načelo 9. člena ZUP, ker mu ni bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, to pa pomeni tudi kršitev pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS. Tožnik vztraja pri tožbenem zahtevku po 1., 2. in 3. točki predloga v zvezi z odpravo in ugotovitvijo nezakonitosti izpodbijanih aktov ter povračilu stroškov postopka in odstopa od tožbenega zahtevka po 4. točki predloga v zvezi s povračilom škode.

Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo povzema argumente za svojo odločitev in poudarja, da si je MF prizadevala izključno v korist in dobrobit tožnika, zaradi česar ga je tudi morala takoj izpisati, da bi bil lahko ponovno vpisan, saj ne more biti sočasno vpisan v višji letnik in ponovno v isti letnik. Izpostavlja tudi, da pri toženi stranki ni bilo potrebe po predhodnem ugotovitvenem postopku, saj je bil tožniku že odobren izjemni vpis v 4. letnik, brez opravljene obveznosti iz 2. letnika; po podatkih iz uradnih evidenc o opravljenih izpitih pa izpita Farmakologija s toksikologijo nima opravljenega.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sodišče smiselno štelo, da tožnik izpodbija prvostopenjski akt, ker le-ta posega v njegov pravno zavarovani interes oz. pravico, ne pa tudi drugostopenjski akt, s katerim je bila njegova pritožba zoper prvostopenjsko odločbo zavrnjena.

Predmet presoje sodišča v obravnavanem primeru je torej sklep prvostopenjskega organa, s katerim je le-ta odločil, da se tožnika zaradi neupravičenega vpisa v 5. letnik v študijskem letu 2013/2014 izpiše. Po določbi 71. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis) je upravni spor možno sprožiti zoper dokončno odločitev pristojnega organa visokošolskega zavoda o pridobitvi oz. izgubi statusa študenta in v drugih zadevah v zvezi s študijem. Zato je v obravnavani zadevi najprej treba odgovoriti na vprašanje, ali izpodbijana odločitev pomeni odločitev o drugi zadevi v zvezi s študijem. Po mnenju sodišča gre pri odločitvi o izpisu iz letnika brez dvoma za odločitev v zvezi s študijem in zato ima tožnik zoper takšno odločitev sodno varstvo v upravnem sporu.

Pravice in dolžnosti študentov do vpisa in do izobraževanja ureja ZVis v svojem 66. členu. Po določbi prvega odstavka 66. člena ZVis imajo študenti pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji. Podrobneje vpisni postopek ureja Statut UM, ki v prvem odstavku 85. člena določa, da se študenti vpisujejo v višje letnike, če so izpolnili s študijskim programom in s tem Statutom določene pogoje.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da se je tožnik v študijskem letu 2013/2014 vpisal v 5. letnik Medicinske fakultete. Vpisal se je s pomočjo e-prijave AIPS. Pri e-vpisu je računalniški sistem upošteval izpolnjevanje pogojev za prehod iz 4. v 5. letnik, ni pa upošteval pogoja manjkajočega izpita iz 2. letnika, zaradi katerega je bil tožnik v študijskem letu 2012/2013 izjemno vpisan v 4. letnik. Iz elaborata enovitega magistrskega študija programa Splošna medicina, ki je sestavni del upravnih spisov, izhaja, da morajo biti za vpis v 4. letnik opravljene vse študijske obveznosti pri navedenih predmetih iz 3. letnika in navedene študijske obveznosti iz 2. letnika, med temi predmet Farmakologija s toksikologijo; za vpis v 5. letnik pa opravljene vse študijske obveznosti pri navedenih predmetih iz 4. letnika ter navedene študijske obveznosti pri navedenih predmetih iz 3. letnika. Navedeno tako daje podlago za ugotovitev, da tožnik pogojev za vpis v 5. letnik ne izpolnjuje, ker je bil v 5. letnik vpisan brez opravljene predpisane obveznosti iz 2. letnika.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je po presoji sodišča odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega, kakor tudi drugostopenjskega za njim) pravilna in zakonita. Upravni organ je pravilno odločil, da se tožnika zaradi neizpolnjevanja materialnega pogoja v študijskem letu 2013/2014 iz 5. letnika izpiše. Za svojo odločitev sta oba organa navedla razloge, s katerimi se sodišče strinja in se zato, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Glede na navedeno sodišče tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Tožbena navedba, da se v izpodbijanem aktu uporabljajo le pavšalni izrazi kot so neopravljena obveznost oz. manjkajoč izpit, je neupoštevna, saj se je tožnik tudi po mnenju sodišča zavedal, katere manjkajoče obveznosti iz 2. letnika ni opravil. Glede na to, da je v elaboratu enovitega magistrskega študija programa Splošna medicina določeno, da je za vpis v 4. letnik treba imeti opravljene navedene študijske obveznosti iz 3. in iz 2. letnika, med drugim predmet Farmakologija s toksikologijo, za vpis v 5. letnik pa imeti opravljene navedene študijske obveznosti iz 4. in iz 3. letnika, je neutemeljen tožbeni ugovor, da v elaboratu ni določeno, da so kot pogoj za redni vpis v katerikoli letnik zahtevane tudi vse obveznosti vseh predhodnih letnikov oz. morebitne izostale obveznosti, ki nastanejo zaradi dovoljenega izjemnega vpisa. Zato tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da je ob vpisu izpolnjeval vse obveznosti iz elaborata in s tem tudi vse pogoje za vpis v višji letnik. Prvostopenjski organ je v zadevi sicer res odločil s sklepom, čeprav bi moral o tem odločiti z odločbo, vendar pa ta kršitev ni takšnega pomena, da bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve. Tudi napaka drugostopenjskega organa, da v izpodbijani odločbi ni odgovoril na pritožbene navedbe v zvezi z očitanimi nepravilnostmi v postopku na prvi stopnji, ob ugotovitvi, da tožnik ni izpolnjeval materialnega pogoja za vpis v 5. letnik, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati. Drugostopenjska odločba ima tudi po mnenju sodišča vse bistvene sestavine po določbah ZUP. V zvezi s tožbeno navedbo, da ni jasno, kdo je podpisal drugostopenjsko odločbo, sodišče sledi utemeljitvi drugostopenjskega organa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožbene navedbe glede izdanega potrdila o vpisu, navedenih pomanjkljivostih prvostopenjske odločbe in njene izvršljivosti se prvič pojavijo šele v tožbi. Tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da so bila v postopku kršena temeljna načela ZUP, med drugim načelo zaslišanja stranke. V konkretnem primeru je prvostopenjski organ na podlagi ugotovitve, da je računalniški sistem pri vpisu upošteval le izpolnjevanje pogojev za prehod iz 4. v 5. letnik, ni pa upošteval pogoja manjkajočega izpita iz 2. letnika, zaradi katerega je bil tožnik v preteklem študijskem letu izjemno vpisan v 4. letnik in ki je na podlagi zgoraj navedenega pogoj za vpis v 5. letnik, imel zadostno podlago za odločitev, da se tožnika zaradi neupravičenega vpisa v 5. letnik izpiše, zato tožnika ni bilo treba posebej zaslišati.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je tožnik v tožbi zatrjeval tudi, da mu je bila z izpodbijanim sklepom kršena pravica iz 22. člena Ustave RS, sodišče ob ugotovitvi, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, ni moglo slediti tej tožbeni navedbi.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.