Jedro

Glede na dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prišlo do izročitve nepremičnine v posest, se vzpostavlja dvom v pravilnost materialnopravnega naziranja pritožbenega sodišča, da sta pravdni stranki sklenili predpogodbo in ne glavne pogodbe (sodba VS RS II Ips 375/2004 z dne 8. 12. 2005).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik je od tožene stranke terjal sklenitev prodajne pogodbe in znižanje kupnine, sklicujoč se na stvarne in pravne napake. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe za plačilo nematerialne in materialne škode postopek v navedenem delu ustavilo. Nadalje pa zavrnilo tožbeni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe ter odločilo o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da sodišče prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, ker ni obrazložilo katere dokazne predloge je zavrnilo. Po mnenju revidenta bi sodišče moralo zaslišati P. K., ki bi lahko izpovedala o obstoju služnosti, kot tudi o obstoju stvarne napake. Materialno pravo pa je bilo zmotno uporabljeno, ker je sodišče druge stopnje prezrlo potrdilo o prejemu are z dne 31.3.2003, kar pomeni, da je bila pogodba sklenjena in da ima tožnik tudi jamčevalne zahtevke. Po mnenju revidenta namreč ni bistveno, kdaj je opazil hidrant, temveč kdaj je izvedel za obremenjenost parcele s služnostjo. Ker je revident za vse relevantne okoliščine (tudi starost objekta) izvedel šele avgusta 2004, je tožbo, s katero je uveljavljal znižanje kupnine, vložil pravočasno. Podrejeno pa revident navaja, da bi moralo sodišče obravnavati tožbeni zahtevek in mu ugoditi, četudi za višjo kupnino kot je zahteval, saj sodišče s tem ne bi prekoračilo zahtevka, kar revident podrobneje utemelji. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni odločbi sodišč druge in prve stopnje tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo sodišč druge (in prve stopnje) razveljavi in vrne zadevi sodišču v novo odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Materialnopravno naziranje pritožbenega sodišča, da sta pravdni stranki sklenili predpogodbo, ki revidenta upravičuje le do zahtevka na sklenitev glavne pogodbe, ne daje pa mu nobenih jamčevalnih upravičenj, je kot izhodišče pravilno. Izjemo pa predstavlja konkreten primer, ko je posest na nepremičnini prešla že v predpogodbeni fazi. Glede na določbo prvega odstavka 458. člena OZ odgovarja prodajalec za stvarne napake, ki jih je imela stvar takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Nevarnost pa je v konkretnem primeru prešla z izročitvijo.

7. Odgovornost za stvarne in pravne napake je sicer ena od odgovornosti za nepravilno izpolnitev. Glede na dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je prišlo do izročitve nepremičnine v posest, se vzpostavlja dvom v pravilnost materialnopravnega naziranja pritožbenega sodišča, da sta pravdni stranki sklenili predpogodbo in ne glavne pogodbe(1). Na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP je zato revizijsko sodišče odločilo kot izhaja iz prve točke izreka. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ponovno presoditi naravo pogodbe glede na njeno vsebino ter realizacijo (in ne le poimenovanje), ter izčrpati pritožbene navedbe tožnika.

8. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej sodbo VS RS II Ips 375/2004 z dne 8.12.2005.