Jedro

Organ je v zadostni meri utemeljil potrebo po uporabi nujnega postopka, saj je svojo odločitev oprl na v postopku že predložene in naknadno dodatno predložene listine razlastitvene upravičenke. Nujnost obravnavanega postopka nenazadnje izkazuje tudi statistika prometnih nesreč na tem odseku, ki velja za zelo nevaren prometni odsek.

Ob izkazani nujnosti postopka pa vpis lastninske pravice na Republiko Slovenijo pred pravnomočnostjo razlastitvene odločbe ni nezakonit. V primeru vodenja postopka kot nujnega namreč upravni organ odloča o zadevi prednostno, pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti, razen če drugi zakon določa drugače, kar pomeni, da je v nujnem postopku izvršljiva že prvostopna odločba (niti dokončna), ki že zadostuje za prenos lastninske pravice in prenos posesti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z odločbo, št. 352-93/2007-87 z dne 3. 2. 2010, v 1. točki izreka odločil, da se v korist RS dovoli razlastitev nepremičnine za parc. št. 100/2, njiva v izmeri 2113 m2, parc. št. 103/5, pašnik v izmeri 1793 m2, parc. št. 104/4, gozd v izmeri 19632 m2, parc. št. 105/4, njiva v izmeri 331 m2, parc. št. 121/4, njiva v izmeri 87 m2, vse vl. št. 755, k.o. ..., kjer je vknjižena lastninska pravica za RS do celote na podlagi odločbe prvostopnega organa z dne 14. 4. 2008 in odvzem teh nepremičnin, v 2. točki izreka ugotovil, da je bila podlaga za vpis obstoječega zemljiškoknjižnega stanja odločba prvostopnega organa, št. 352-93/2007-31 z dne 14. 4. 2008, ki je bila s sodbo Upravnega sodišča, opr. št. I U 2/2009 z dne 29. 6. 2009, odpravljena, v 3. točki izreka odločil, da Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Trebnjem po izvršljivosti te odločbe vpiše nepremičnine iz 1. točke v korist RS po uradni dolžnosti, v 4. točki izreka, da bo o višini odškodnine za razlaščeno nepremičnino oziroma nadomestilu odločilo sodišče na podlagi vloženega predloga razlastitvenega zavezanca v nepravdnem postopku oziroma v primeru spora na podlagi vložene tožbe v pravdnem postopku, v 5. točki izreka, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži prenosa lastninske pravice in prenosa posesti, v 6. točki, da je rok za pričetek gradnje objekta, zaradi katerega je bila predlagana razlastitev, 2 leti od dokončnosti gradbenega dovoljenja, v 7. točki izreka, da se zahtevi razlastitvenega zavezanca za prevzem preostalih nepremičnin parc. št. 104/1, k.o. ..., ugodi, v 8. točki izreka, da o višini odškodnine za prevzem parc. št. 104/1 odloči sodišče na podlagi vloženega predloga razlastitvenega zavezanca v nepravdnem postopku oziroma v primeru spora na podlagi vložene tožbe v pravdnem postopku, v 9. točki izreka, da Zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Trebnjem po izvršljivosti te odločbe vpiše nepremičnine iz 8. točke izreka v korist RS po uradni dolžnosti, v 10. točki izreka, da bodo stroški postopka obračunani s posebnim sklepom. Drugostopni organ je z odločbo, št. 35020-64/2007 z dne 2. 6. 2010, v 1. točki izreka odločbo prvostopnega organa, št. 352-93/2007-87 z dne 3. 2. 2010, v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točki izreka odpravil in nadomestil z novimi točkami, ki glasijo: ''1. V korist RS se dovoli razlastitev nepremičnin s parc. št. 100/2, njiva v izmeri 2113 m2, parc. št. 103/5, pašnik v izmeri 1793 m2, parc. št. 104/4, gozd v izmeri 19632 m2, parc. št. 105/4, njiva v izmeri 331 m2 in parc. št. 121/4, njiva v izmeri 87 m2, vse vl. št. 755, k.o. ..., 2. Ugotovi se, da je pri vl. št. 755, k.o. ..., že vknjižena lastninska pravica v korist RS, 3. Rok za pričetek gradnje objekta, zaradi katerega je bila razlastitev predlagana, je dve leti po dokončnosti gradbenega dovoljenja, 4. Zahtevi razlastitvenega zavezanca, da razlastitvena upravičenka prevzame v svojo last tudi nepremičnino s parc. št. 104/1, gozd v izmeri 3033 m2, vl. št. 755, k.o. ..., se ugodi in se z dnem pravnomočnosti te odločbe na parc. št. 104/1 vpiše lastninska pravica v korist RS, 5. O višini odškodnine oziroma nadomestilu za vse navedene razlaščene nepremičnine ter o odškodnini za parc. št. 104/1, vse k.o. ..., bo na predlog razlastitvenega zavezanca ali razlastitvenega upravičenca odločalo pristojno nepravdno sodišče, v primeru spora o pravici do odškodnine pa pristojno pravdno sodišče''; v 2. točki izreka odločil, da 10. točka postane 6. točka izreka, ter v 3. točki izreka, da stroški niso bili priglašeni. Prvostopni organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da gre za ponovno odločanje po sodbi Upravnega sodišča, opr. št. I U 2/2009 z dne 26. 6. 2009, z napotili o dodatni utemeljitvi uporabe določbe 104. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljnjem besedilu ZUreP-1) ter stališča do dodatnega odkupa parc. št. 104/1, zlasti glede dostopa do navedene parcele. Prvostopni organ je tako ugotovil, da je po vpogledu v dokumentacijo spisa nujnost postopka izkazana, saj bi moral biti avtocestni odsek ... odprt za promet že v mesecu decembru 2009, kar izhaja tudi iz Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009, kakor tudi, da je izgradnja tega odseka vključena med prioritete projekta Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture v obdobju od 2007-2013 za izgradnjo s sredstvi Kohezijskega sklada. Upoštevajoč navedeno ter tudi dejstvo, da gre v tem postopku za zemljišče v površini skoraj 24000 m2, je nujnost še toliko bolj izkazana, saj zemljišča take velikosti ni mogoče v kratkem času preurediti v avtocesto z vsemi spremljajočimi objekti. Gre tudi za nevaren odsek, kar je upravičenka izkazovala tudi s članki o prometnih nesrečah. Na nujnost pa kažejo tudi opozorila Dolenjskih in belokranjskih gospodarstvenikov. Javna korist je izkazana v odločbi o uvedbi postopka z dne 3. 10. 2007. Organ je tudi ugodil zahtevi za dodatni odkup parc. št. 104/1, saj je bilo med postopkom ugotovljeno, da razlastitveni zavezanec dejansko do preostanka parc. št. 104/1 ne bo imel več dostopa, poudarjal pa je tudi, da bo zanj ta nepremičnina izgubila gospodarski pomen. Upravičenka pa je v odgovoru z dne 20. 5. 2009 navedla, da zavezanec res ne bo imel dostopa in bi bila izgradnja novega dostopa za upravičenko bolj obremenjujoča kot odkup. Med strankama pa med postopkom, navkljub trudu organa, do sporazuma o odškodnini ni prišlo. Glede navedb razlastitvenega zavezanca, da je sodba sodišča odpravila formalno podlago za prenos lastnine na RS, RS pa kljub temu ostaja lastnik teh zemljišč, pa je organ še pojasnil, da je med postopkom Okrajnemu sodišču v Trebnjem sicer posredoval sodbo sodišča z namenom, da se pri nepremičninah izbriše lastninska pravica na RS, vendar pa je Okrajno sodišče s sklepom, Dn. št. 2068/2009 z dne 24. 11. 2009, sklenilo, da se vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja ne opravi, ker dokončna odločba v ponovnem postopku še ni bila izdana, imetnik pravice (tj. tožnik) pa tega ni predlagal. Drugostopni organ je v zvezi s pritožbenimi navedbami še dodal, da so nepremičnine, ki se razlaščajo, že v lasti upravičenke, zaradi česar so 1., 2., 3. in 5. točka izreka izpodbijane odločbe nepravilno formulirane, zaradi česar jih je drugostopni organ nadomestil z novo 1. in 2. točko. Iz spisov tudi izhaja, da se upravičenka in zavezanec ponovno nista uspela dogovoriti o višini odškodnine oziroma nadomestila, da je organ od dne, ko je prejel sodbo Upravnega sodišča, opr. št. I U 2/2009, tožniku večkrat dal možnost, da se izjavi o pravno pomembnih dejstvih in okoliščinah, pomembnih za postopek, pri čemer se je izkazalo, da je sporno ostalo le vprašanje odškodnine za parc. št. 104/1. Odločitev prvostopnega organa o nujnosti postopka pa je po mnenju drugostopnega organa pravilna in utemeljena. Zahteva za razlastitev je bila vložena že leta 2007, nujnost postopka se je takrat utemeljevala s sprejetim Letnim planom razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2007 s sklicevanjem na ZUDVGA. V vlogi z dne 8. 10. 2009 pa je upravičenka predložila še Letni plan za leto 2008, za leto 2009, ter še nadaljnje listine, kar je obrazložil že prvostopni organ. Z vsemi temi listinami je bil seznanjen tudi tožnik, ki je menil, da te okoliščine ne morejo utemeljevati statusa nujnosti postopka. Drugostopni organ se sicer strinja s tožnikom, da on ni odgovoren za razmere in situacijo na cesti, ne more pa se strinjati z drugimi navedbami. Podatki spisa namreč potrjujejo, da je tožnik prejel v izjavo tudi Letni plan za leto 2009, ravno dejstvo, da poteka razlastitev od leta 2007, pa kažejo na nujnost postopka. Ker pa je iz zgoraj navedenih razlogov RS že lastnica teh nepremičnin, je drugostopni organ menil, da sta bili 3. in 5. točka izreka nepotrebni, zaradi česar ju je odpravil. Organ je tožniku še predlagal, da na pristojni zemljiški knjigi vloži ugovor zoper izdani sklep o vpisu lastninske pravice RS na parc. št. 104/1, ker upravni akt, ki je bil podlaga za vpis, še ni pravnomočen. Prevzem lastninske pravice na parc. št. 104/1 namreč ni podvržen nujnemu ukrepanju po določbi 104. člena ZUreP-1, kar pomeni, da do prenosa lastninske pravice ne more priti prej, dokler odločitev o prevzemu ni pravnomočna.

Tožnik je tožbo vložil zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka ter nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi je navedel, da je sicer drugostopni organ skušal sanirati nezakonito stanje, ki je nastalo s tem, da so bile nepremičnine že prenešene v last RS, vendar pa ker razlastitev še ni bila dokončna in pravnomočna, je takšen vpis v zemljiško knjigo nezakonit. Glede na to, da se je izkazalo, da so bile odločbe nezakonite, bi organi morali razveljaviti vsa opravljena ravnanja, ki so bila posledica nezakonitih odločb in vzpostaviti prvotno stanje, šele na to pa izpeljati razlastitveni postopek. Prvotna odločba je bila izdana po pravilih, ki urejajo nujni postopek. Glede na nadaljnje procedure pa se izkaže, da odločba ni bila tako nujna. Organ je kršil načelo kontradiktornosti, saj je upravičenec brez utemeljitve ''izsilil'' urgentno razlastitev ter odvzem določenih nepremičnin, tožnik pa temu ni mogel niti nasprotovati. Organ bi moral vsaj poskusiti, ali stranki lahko dosežeta dogovor o odškodnini, ne bi smel slediti zahtevi upravičenca, temveč bi moral počakati na ustrezen dogovor. Odločitev o nujnosti postopka ni obrazložena. Predložitev letnih planov ni tisti dokaz. Nerazumljivo je, kako je bil lahko letni plan za leto 2009 že vključen v predlogu v letu 2007. Določba 104. člena ZUreP-1 ni bila ustrezno uporabljena, saj sodišče (točno: upravni organ) ne bi smelo reagirati z napotitvijo v ustrezni postopek, temveč bi moralo počakati z odločitvijo, dokler ne bi bila dosežena rešitev glede odškodnine. Določbe, ki urejajo nujni postopek, so namenjene temu, da zaradi uporabe pravnih sredstev ne bi prišlo do podaljševanja pri pridobivanju zemljišč. Vendar pa je v tem primeru že prišlo do prenosa zemljišč. Organ je v celoti sledil upravičenki, ne da bi bili obe stranki enakopravno obravnavani. Najprej bi se morala pridobiti rešitev glede odškodnine in šele nato formalno urediti zemljiškoknjižno stanje. Izrek drugostopne odločbe pa je v 5. točki tudi nepopoln, saj so parcelne številke nepopolno navedene, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Organa pri odločanju nista upoštevala pravilnega dejanskega stanja, ki je popolnoma drugačno kot v času, ko se je postopek začel (v letu 2007), napačno je bilo uporabljeno materialno pravo, v postopku pa so bile tudi napravljene kršitve glede procesnih pravil. Tožnik je tudi predlagal, da se na glavni obravnavi izvede njegovo zaslišanje, vpogleda v dokumentacijo, po potrebi pa tudi postavi izvedenca urbanistične in geodetske stroke. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, razveljavi (točno: odpravi) obe odločbi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

Toženka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Stranka z interesom Republika Slovenija na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik v tem upravnem sporu s tožbo izpodbija odločitev upravnega organa, ki jo je ta sprejel v zvezi z izvrševanjem sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 2/2009 z dne 29. 6. 2009, s katero je sodišče ugodilo tožbi tožnika in odpravilo odločbo prvostopnega organa, št. 352-93/2007-31 z dne 14. 4. 2008, in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V obravnavanem primeru sodišče tako v skladu z določbo 4. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10) presoja, ali je v izpodbijanem upravnem aktu organ sledil pravnemu mnenju sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, presoja pa ga tudi v mejah tožbenega predloga (določba 40. člena ZUS-1) in v okviru uradnega preizkusa.

Predmet tožbe je v nujnem postopku izdana odločba o razlastitvi nepremičnin s parc. št. 100/2, 103/5, 104/4, 105/4, 121/4, vl.št. ..., k.o. ..., ter o ugoditvi zahtevi tožnika, da Republika Slovenija prevzame nepremičnino s parc. št. 104/1, k.o. ..., v svojo last. Po določbi 102. člena ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/03 in 33/07 – uveljavitev ZPNačrt) organ odloči o razlastitvi z odločbo po izvedenem ugotovitvenem postopku, pri čemer se z odločbo določijo tudi roki, v katerih je dolžan razlastitveni upravičenec pričeti z gradnjo objekta oziroma objektov, zaradi katerih je bila razlastitev predlagana, odloči se tudi o zahtevi za prevzem ostalih nepremičnin zaradi izgube gospodarskega pomena (določba 2. odstavka 99. člena ZUreP-1), če je tako zahtevo razlastitveni zavezanec podal, lahko pa se določi tudi rok ali datum za prevzem razlaščene nepremičnine, če se o njem dogovorijo stranke postopka. V primeru vodenja razlastitvenega postopka kot nujnega po določbi 104. člena ZUreP-1 pa organ odloči tudi o odškodnini oziroma nadomestilu, če v postopku upravičenec in zavezanec skleneta sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu oziroma če sporazum ni sklenjen, napoti stranke na sodišče za odmero odškodnine v nepravdnem postopku, če pa je spor o pravici do odškodnine, pa stranki napoti na pravdo.

Tudi po presoji sodišča je organ v zadostni meri utemeljil potrebo po uporabi nujnega postopka, saj je svojo odločitev oprl na v postopku že predložene in naknadno dodatno predložene listine razlastitvene upravičenke in sicer Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2007, Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2008, Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2009, po katerih je rok, predviden za odprtje spornega odseka, že potekel, nadalje je tudi ugotovil, da je izgradnja vključena v prioritetne projekte Operativnega programa razvoja okolja in prometne infrastrukture v obdobju od 2007-2013 za izgradnjo s sredstvi Kohezijskega sklada, da je izgradnja odseka nujen pogoj za gospodarski razvoj regije (opozorilo Gospodarske zbornice za dolenjsko in belokranjsko regijo), menil pa je tudi, da nujnost obravnavanega postopka nenazadnje izkazuje tudi statistika prometnih nesreč na tem odseku, ki velja za zelo nevaren prometni odsek. Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da nujnosti postopka, ki se je začel 2007, upravičenka ne more utemeljevati z letnimi plani za leto 2008 in 2009, vendar pa je po oceni sodišča (glede na ostala izkazana dejstva in ob upoštevanju začetka postopka v letu 2007) nujnost postopka izkazana, ne glede na po izdaji odločbe izkoriščene možnosti vložitve predpisanih pravnih sredstev, zaradi katerih postopek še vedno teče. Nadalje je iz podatkov upravnih spisov razvidno, da je upravni organ poskušal, da tožnik in razlastitvena upravičenka dosežeta dogovor o višini odškodnine, saj je večkrat razpisal ustno obravnavo (15. 9. 2009, preložena na 27. 10. 2009 in opravljena, določena za 7. 12. 2009, na predlog tožnika preložena na 13. 1. 2010), iz razlogov priprave cenitev oziroma poročil o potencialni odškodnini, izmenjave le-te med strankama zaradi morebitnega usklajevanja glede višine odškodnine, večkrat podaljšal rok na prošnjo tožnika za predložitev dokazil v zvezi z višino odškodnine, zaradi česar organu ne gre očitati odsotnosti poskusov sklenitve sporazuma. Ker pa sporazum med strankama ni bil dosežen, je organ tudi pravilno odločil, ko je napotil stranki na pristojno nepravdno oziroma pravdno sodišče, saj je za to imel podlago v zgoraj citirani določbi 104. člena ZUreP-1. Ob izkazani nujnosti postopka pa vpis lastninske pravice na Republiko Slovenijo pred pravnomočnostjo razlastitvene odločbe ni nezakonit. V primeru vodenja postopka kot nujnega namreč upravni organ odloča o zadevi prednostno, pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži prenosa lastninske pravice in pridobitve posesti, razen če drugi zakon določa drugače (določba 1. odstavka 104. člena ZUreP-1), kar pomeni, da je v nujnem postopku izvršljiva že prvostopna odločba (niti dokončna), ki že zadostuje za prenos lastninske pravice in prenos posesti. Res je sicer, da bi moral biti vpis lastninske pravice na razlastitveno upravičenko po prvotni razlastitveni odločbi zaradi njene odprave v upravnem sporu izbrisan, vendar pa ker do njenega izbrisa ni prišlo, je drugostopni organ sprejel pravilno odločitev o ugotovitvi že vknjižene lastninske pravice v korist RS pri vl. št. 755, k.o. ...

Sodišče se pa sicer strinja s tožnikom, da je v 5. točki izreka drugostopne odločbe pri označbi nepremičnine (katero prevzame v last Republika Slovenija, tj. parc. št. 104/1) izostala številka 1 v 104/1, vendar pa glede na to, da je ta nepremičnina sicer pravilno označena v 3. točki izreka te odločbe, kakor tudi, da tudi iz obrazložitve jasno izhaja, za katero nepremičnino gre, to na zakonitost odločitve bistveno ne vpliva. Tovrstno napako – za katero nedvomno gre - pa lahko drugostopni organ popravi kadarkoli z izdajo sklepa o popravi pomote po določbi 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 s spremembami in dopolnitvami).

Sodišče predlogu tožnika za opravo glavne obravnave zaradi izvedbe predlaganih dokazov ni sledilo, saj so že podatki spisa dali sodišču zadostno podlago za odločitev (določba 59. člena ZUS-1).

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.