Jedro

Vsa vprašanja tožene stranke, ki jih je postavila v predlogu za dopustitev revizije, se nanašajo na obrazložitev sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bil razveljavljen del sodbe sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka tožnika za izplačilo razlike v plači za obdobje od februarja 2015 do 14. 7. 2016. Ker sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi dela sodbe sodišča prve stopnje ne pomeni pravnomočnega končanja zadeve v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka, revizija zoper to odločitev ni dovoljena.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik od 1. 5. 2013 do 30. 8. 2017 pri toženi stranki opravljal delo na delovnem mestu višji policijski inšpektor II od 31. 8. 2017 do 31. 5. 2018 pa na delovnem mestu višji samostojni policijski inšpektor III. Toženi stranki je naložilo, da tožniku v roku 8 dni iz naslova razlike v plači izplača ustrezni neto znesek od bruto zneskov, kot so razvidni za obdobje od maja 2013 do vključno maja 2018 (razen za obdobje od februarja 2015 do junija 2016) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2015 za zneske od maja 2013 do vključno januarja 2015, za ostale mesečne neto zneske pa od 6. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila. Zavrnilo je, kar je tožnik zahteval več ali drugače, in sicer izplačilo celotnih bruto mesečnih zneskov razlike v plači za obdobje od maja 2013 do 31. 1. 2015 in od 15. 7. 2016 do maja 2018 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2018 dalje, izplačilo kapitaliziranega zneska zakonskih zamudnih obresti v višini 5.425,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2018 dalje do plačila in izplačilo razlike v plači za obdobje od februarja 2015 do 14. 7. 2016 v višini 20.255,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2018 dalje do plačila. S sklepom je ustavilo postopek v delu tožbe, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 8 dni od prejema prvostopenjske sodbe svoj akt o sistemizaciji delovnih mest dopolniti z dodatnim delovnim mestom višji samostojni policijski inšpektor ter s tožnikom v istem roku skleniti novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto višji samostojni policijski inšpektor, ga razporediti v 41. plačni razred ter mu od 5. 6. 2018 dalje priznati in zagotoviti vse pravice, ki izhajajo iz zaposlitve na delovnem mestu višji samostojni policijski inšpektor, vključno s plačo za 41. plačni razred, oziroma podredno, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema prvostopenjske sodbe tožnika od 5. 6. 2018 dalje razporediti v 41. plačni razred ter mu priznati in zagotoviti vse pravice, ki mu za dejansko opravljane naloge in dela pripadajo in zanj izhajajo za delo na delovnem mestu višji samostojni policijski inšpektor, vključno s plačo za 41. plačni razred, in v delu, s katerim tožeča stranka zahteva izplačilo razlike v plači v višini 523,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2018 dalje do plačila ter plačilo kapitaliziranega zneska zakonskih zamudnih obresti v višini 51,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2018 dalje do plačila. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama tožnika in tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo, tako da je spremenilo obdobje, v katerem je tožnik opravljal delo na delovnem mestu višji policijski inšpektor II in posledično spremenilo prisojene zneske za posamezne mesece, delno pa jo je razveljavilo glede zavrnitve tožbenega zahtevka za razliko v plači za obdobje od februarja 2015 do 14. 7. 2016, ko je tožnik opravljal delo na mednarodni misiji na Kosovu v višini 20.255,18 EUR mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2018 do plačila in glede stroškov postopka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V preostalem je pritožbi zavrnilo in v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo stališče, da za pravilen obračun in izplačilo plače javnemu uslužbencu za čas napotitve na mednarodno civilno misijo v tujino, določeno na podlagi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (v nadaljnjem besedilu Uredba), ni pravilno upoštevalo delovnega mesta, na katerega je bil javni uslužbenec v času misije formalno razporejen, temveč je upoštevalo delovno mesto, na katerega bi javni uslužbenec moral biti v času misije razporejen po dejanskem delu, če ne bi bil na misiji; ali se pri določitvi plače na podlagi dejanskega dela v zvezi z Uredbo pravilno upošteva dela in naloge, ki jih je tožnik opravljal pred odhodom na misijo, ali dela in naloge delovnega mesta, ki jih je javni uslužbenec opravljal na mednarodni misiji; ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je sprejelo stališče, da je za določitev plačila po dejanskem delu nebistveno imenovanje delovnega mesta ter delo in naloge, ki jih je javni uslužbenec v spornem obdobju opravljal, četudi v tujini; ali je na podlagi Uredbe glede na stališče višjega sodišča, in sicer da je bistveno zgolj upoštevanje stopnje naziva v smislu Priloge 4 Uredbe, mogoče priznanje plačila po dejanskem delu.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Na podlagi prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 se revizija lahko vloži zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Na podlagi drugega odstavka istega člena sodišče ne sme dopustiti revizije, kadar zakon določa, da revizije ni.

6. Na podlagi prvega odstavka 384. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Posledično je tudi predlog za dopustitev revizije lahko dovoljen le zoper tiste sklepe sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Vsa vprašanja tožene stranke, ki jih je postavila v predlogu za dopustitev revizije, se nanašajo na obrazložitev sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bil razveljavljen del sodbe sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka tožnika za izplačilo razlike v plači za obdobje od februarja 2015 do 14. 7. 2016. Ker sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi dela sodbe sodišča prve stopnje ne pomeni pravnomočnega končanja zadeve v zvezi s tem delom tožbenega zahtevka, revizija zoper to odločitev ni dovoljena.

7. Glede na navedeno je tožena stranka popolnoma zgrešila pravno sredstvo, revizijsko sodišče pa je na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP in ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

8. Odločitev je bila sprejeta soglasno v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji.