Jedro

Pomoten zapis sodišča o vrednosti spornega predmeta stranki ne more dati pravice do dopuščene revizije.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v korist vsakokratnega lastnika nepremičnin s parc. št. 131/0 in 132/0, k. o. ..., ki sta v solastnini tožnikov, in v breme nepremičnin s parc. št. 321/1 in 322/1, k. o. ..., ki sta v lasti toženke, obstoji služnostna pravica poti za vožnjo z vsemi vozili po obstoječi makadamski poti širine 2,5 m, razvidni iz priložene skice. Toženki je naložilo izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo v zemljiški knjigi mogoč vpis te služnosti. Zavrnilo je tožbeni zahtevek za ugotovitev služnosti hoje po obstoječi poti v korist navedenih nepremičnin in tožbeni zahtevek za ugotovitev služnosti hoje in vožnje z vsemi vozili v korist nepremičnin tožnikov s parc. št. 133/0, 134/0, 128/0 in 129/0, vse k. o. ...

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in ugotovilo tudi obstoj služnosti hoje v korist nepremičnin s parc. št. 131/0 in 132/0, k. o. ..., pa tudi obstoj služnosti vožnje s kmetijsko mehanizacijo v korist nepremičnin s parc. št. 133/0, 134/0, 128/0 in 129/0, vse k. o. ... Toženki je naložilo še izstavitev ustreznih zemljiškoknjižnih dovolil. V preostalem delu je pritožbo tožnikov in v celoti toženkino pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede dveh vprašanj: 1. o pravilnosti ustanavljanja služnosti hoje po avtomatizmu zaradi priznane služnosti vožnje, čeprav se hoja ni izvajala, in 2. o teku priposestvovalne dobe v času, ko je bila pot neustavno kategorizirana kot javna.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Revizijo je mogoče dopustiti le, če vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša med 2.000,00 EUR in 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

6. Predlagateljica je v predlogu za dopustitev revizije vrednost izpodbijanega dela označila v višini 6.259,39 EUR. Pojasnjuje, da je sklepanje sodišča druge stopnje, da je ta pomotna, napačno, saj so tožniki spremenili tožbo in zahtevali ugotovitev služnosti v korist dveh dodatnih nepremičnin, sama pa je vložila še nasprotno tožbo, katere vrednost je določila v višini 2.100,00 EUR, in da je skupno vrednost spornega predmeta v višini 6.259,39 EUR določilo sodišče prve stopnje, sodišče druge stopnje pa kljub pritožbenemu nasprotovanju s strani tožnikov vanjo ni poseglo.

7. Z izpodbijano odločitvijo o zavrnitvi toženkine pritožbe sodišča druge stopnje je pravnomočno odločeno le o tem, kar je zajeto tudi s sodbo sodišča prve stopnje. V njej ni odločeno o toženkini nasprotni tožbi, zato predlagateljica s sklicevanjem na njeno vrednost ne more uspeti. Predlagateljica tako lahko izpodbija le odločitev sodišč nižjih stopenj o obstoju služnosti in njeni obvezi, da tožnikom izstavi ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, ki sta nedenarne narave. Vrednosti spornega predmeta pri nedenarnih zahtevkih ni mogoče razbrati iz tožbenega zahtevka, zato jo je treba določiti. Primarno je to naloga tožeče stranke (drugi odstavek 44. člena in drugi odstavek 180. člena ZPP), v primeru dvoma v pravilnost tako navedene vrednosti pa o njej s sklepom odloči sodišče (tretji odstavek 44. člena ZPP). Kot izhaja iz priložene tožbe, so tožniki vrednost spornega predmeta označili v višini 1.500,00 EUR, ob spremembi tožbe pa je niso zvišali. Sodišče prve stopnje je v uvodu sodbe res zapisalo, da ta znaša 6.259,39 EUR, a takšen zapis ni določitev vrednosti po tretjem odstavku 44. člena ZPP, saj ni vsebovan v izreku odločbe in se nanj pravnomočnost ne more raztezati. Predlagateljica tudi ni priložila druge odločbe sodišča, ki bi v izreku določila vrednost spornega predmeta, s čimer bi izkazala višjo vrednost. Nasprotno, priznava, da je sodišče to storilo brez sklepa in obrazložitve. Ker takšen, očitno napačen zapis vrednosti sodišča ne more vplivati na s strani tožeče stranke ocenjeno vrednost spornega predmeta, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost, ki jo je določila tožeča stranka. Ta pa ne dosega najnižje višine 2.000,00 EUR.

8. Vrednostni pogoj za dopustitev revizije ni izpolnjen, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.