Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Spor o ugotovitvi državljanstva po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso, po kateri mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati, revident s splošnim sklicevanjem na implicirani moralni pomen, ki ga ima zanj izpodbijana odločitev, ni izkazal dovoljenosti revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 1. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Kočevje, št. 208-76/95-100 z dne 14. 1. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 213-230/2011/2 (133-03) z dne 23. 6. 2011. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je prvostopenjski organ ugotovil, da se A.A. po predpisih, ki so veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, na dan 28. 8. 1945 ni štela za jugoslovansko državljanko in državljanko LR Slovenije.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Revident dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1 utemeljuje z navedbo, da vrednost zemljišč, katerih vračanje v naravi v denacionalizacijskem postopku je odvisno od izpodbijane odločitve, presega 20.000,00 EUR.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj gre za spor o ugotovitvi državljanstva, državljanstvo pa po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips X Ips 177/2010 z dne 9. 12. 2010, X Ips 274/2009 in X Ips 261/2009, obe z dne 16. 7. 2009, X Ips 229/2009 z dne 17. 6. 2009, X Ips 218/2008 z dne 26. 3. 2009) ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Glede na navedeno tudi navedba sporne vrednosti v uvodu revizije ne vpliva na drugačno odločitev, zato revizija po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

8. Vrhovno sodišče meni tudi, da v obravnavani zadevi revizija ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

9. Revident zelo hude posledice utemeljuje z navedbo, da izpodbijana odločitev implicira nelojalnost prejšnje lastnice lastni domovini in sodelovanje z nacističnim okupatorjem, kar ima za revidenta kot njenega pravnuka zelo hude moralne posledice.

10. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (npr. sklepi X Ips 346/2010, X Ips 149/2010, X Ips 159/2010) mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Tega pa revident ni storil le s splošnim sklicevanjem na implicirani moralni pomen, ki ga ima zanj izpodbijana odločitev, zato ni izkazal dovoljenosti revizije po navedeni določbi ZUS-1. 11. Ker revident ni izkazal izpolnjenosti uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).