Jedro

Stališče sodišča druge stopnje ne odstopa od ustaljene sodne prakse, prav tako revizijsko sodišče ni zaznalo neenotnosti sodne prakse višjih sodišč, kajti vprašanje služnosti je v zelo tesni povezavi z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami konkretnega primera, ki v konkretni situaciji ne narekujejo zavzetja drugačnega materialnopravnega stališča, sodišče druge stopnje pa je tudi postopalo v skladu s 358. členom ZPP in zavzelo pravilno materialno pravno stališče (da nizka frekventnost voženj ni razlog za zavrnitev zahtevka).

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj služnostne pravice poti za vožnjo z vsemi vozili po obstoječi makadamski poti, parc. št. 321/1 in 322/2, obe k. o. ... v korist parcele št. 132 in 131, obe k. o. ... v solasti tožnikov. Toženki je naložilo, da v roku petnajstih dni izstavi tožnikom za vknjižbo v zemljiško knjigo primerno listino, sicer bo takšno listino nadomestila sodba. V nadaljevanju je sodišče zavrnilo zahtevek tožnikov, da obstaja služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti na parcelah št. 321/1 in 322/2 v korist parcel št. 133/0, 134/0, 128/0 in 129/0, vse k. o. ... Prav tako je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da obstaja služnostna pravica hoje v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča parc. št. 132/0 in 131/0 iste k. o(1).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke zoper I. točko izreka prvostopenjske sodbe delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu delno spremenilo tako, (1)da je ugotovilo, da v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, nepremičnine parc. št. 132/0 k. o. ... ter nepremičnine parc. št. 131/0 k. o. ... in vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 321/1 k. o. ... n. in parc. št. 322/1, k. o. ..., obstaja služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi makadamski poti širine 2,5 m, ki v naravi poteka tako, kot je razvidno iz grafične priloge, ki postane sestavni del te sodbe (pril. A17); (2) da je toženka dolžna v roku 15 dni izstaviti tožnikom za vknjižbo v zemljiško knjigo primerno listino, na podlagi katere bo v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 131/0, 132/0, vse k. o. ... kot gospodujočih nepremičnin in v breme nepremičnin parc. št. 321/1 in 322/1 k. o. ... kot služečih nepremičnin, mogoč zemljiškoknjižni vpis služnostne pravice hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi makadamski poti širine 2,5 m, ki v naravi poteka tako, kot je razvidno iz grafične priloge te sodbe, sicer bo takšno listino nadomestila sodba; (3) da v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, to je nepremičnin parc. št. 133/0, 134/0, 128/0 in 129/0, vse k. o. ... in v breme vsakokratnega lastnika nepremičnin, parc. št. 321/1 k. o. ... in 322/1 k. o. ..., obstaja služnostna pravica poti za vožnje s kmetijsko mehanizacijo za gospodarsko izkoriščanje gospodujočih parcel po obstoječi makadamski poti širine 2,5 m, ki v naravi poteka tako, kot je razvidno iz grafične priloge, ki postane sestavni del te sodbe (pril. A 17); (4) da je toženka dolžna v roku petnajst dni izstaviti tožnikom za vknjižbo v zemljiško knjigo primerno listino, na podlagi katere bo v korist vsakokratnega lastnika nepremičnine parc. št. 133/0, 134/0, 128/0 in 129/0, vse k. o. ... kot gospodujočih nepremičnin in v breme nepremičnin parc. št. 321/1 in 322/1 k. o. ... kot služečih nepremičnin, mogoč zemljiškoknjižni vpis služnostne pravice poti vožnje s kmetijsko mehanizacijo za gospodarsko izkoriščanje gospodujočih parcel po obstoječi makadamski poti širine 2,5 m, ki v naravi poteka tako, kot je razvidno iz grafične priloge te sodbe, sicer bo takšno listino nadomestila ta sodba. V II. točki izreka je v ostalem pritožbo tožeče in v celoti pritožbo tožene stranke zavrnilo.

Navedbe Vrhovnega državnega tožilstva:

3. Vrhovno državno tožilstvo je vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper točko I./1, 2, 3 izreka sodbe sodišča druge stopnje. Argumentira, zakaj bo stališče, ki ga bo v konkretni zadevi zavzelo Vrhovno sodišče glede pravnega vprašanja - ali služnost vožnje po določeni poti obsega tudi vsa upravičenja uporabe te poti za hojo - pomembno za poenotenje in razvoj prava. Prav tako bo k zagotovitvi pravne varnosti prispevalo stališče Vrhovnega sodišča, ali je sodišče druge stopnje odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede dolžnostnega postopanja po 358. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Argumentirano uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

4. Sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev in priznanje stroškov odgovora na izredno pravno sredstvo.

5. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti je del sistema izrednih pravnih sredstev v civilnem postopku, ki je, enako kot dopuščena revizija, namenjena zagotavljanju objektivne koristi (med drugim poenotenju sodne prakse), ki presega konkretni primer in interese konkretnih strank. Vrhovnemu sodišču omogoča, da se izreka o zadevah, upoštevaje merila pomembnosti pravnega vprašanja(2), v katerih revizija sicer ni mogoča(3).

7. Zahtevo za varstvo zakonitosti tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP (tretji odstavek 385. člena ZPP).

8. Po prvem odstavku 367.a člena ZPP Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

9. Odločanje o tem, ali zahteva vsebuje za pravni red kot celoto pomembna pravna vprašanja je v celoti prepuščeno Vrhovnemu sodišču(4). V zvezi s predpostavko iz tretjega odstavka 385. člena ZPP, v povezavi s prvim odstavkom 367.a člena ZPP, je v zahtevi kot relevantno pravno vprašanje predstavljeno vprašanje, ali služnost vožnje po določeni poti obsega tudi vsa upravičenja uporabe te poti za hojo, ter ali je višje sodišče odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede dolžnostnega postopanja po 358. členu ZPP. Po preučitvi zadeve Vrhovno sodišče ni ugotovilo, da bi stališče sodišča druge stopnje odstopalo od ustaljene sodne prakse(5), prav tako ni zaznalo neenotnosti sodne prakse višjih sodišč, kajti vprašanje služnosti je v zelo tesni povezavi z ugotovljenimi dejanskimi okoliščinami konkretnega primera, ki v konkretni situaciji ne narekujejo zavzetja drugačnega materialnopravnega stališča, sodišče druge stopnje pa je tudi postopalo v skladu s 358. členom ZPP in zavzelo pravilno materialno pravno stališče (da nizka frekventnost voženj ni razlog za zavrnitev zahtevka). Glede vpliva kategorizacije sporne poti na tek priposestvovalne dobe ima sodba sodišča prve stopnje na strani 11 obširne in pravilne razloge. Standard obrazloženosti je pri odločbah drugostopenjskih sodišč nižji kot pri prvostopenjskih sodiščih(6). Kadar drugostopenjsko sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje in iz nje izpeljane ugotovitve o odločilnih dejstvih, potem ni nujna ponovitev vseh dokaznih argumentov sodišča prve stopnje. Dovolj je, da iz razlogov sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da se je pritožbeno sodišče seznanilo s pritožbenimi razlogi in jih ni enostavno prezrlo. Ker so razlogi sodbe sodišča druge stopnje dovolj jasni in razumljivi, pritožbeno sodišče pa se je opredelilo do bistvenega (do dokazne ocene sodišča prve stopnje), očitana kršitev ni podana. Tudi v primeru očitka postopkovnih kršitev namreč velja, da sme Vrhovno sodišče dopustiti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o konkretnem pravnem vprašanju, ki izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP.

10. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP, je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (377. člen v povezavi s 391. členom ZPP).

11. Odločitev o stroških temelji na 165. členu v povezavi s 155. členom ZPP.

Op. št. (1): Na teh dveh parcelah stojijo objekti, le majhen del objektov je tudi na parc. št. 133/0 k. o. ...

Op. št. (2): ZPP se glede pogojev za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti sklicuje na 367.a člen ZPP.

Op. št. (3): Glej Nina Betetto, Kako preprečiti, da Vrhovno sodišče postane vir neenotne sodne prakse, Podjetje in delo, 6-7/2015/XLI, str. 974. Op. št. (4): Glej odločbo Ustavnega sodišča U-I-139/10 z dne 12. 5. 2011. Op. št. (5): Glej npr. VS RS II Ips 36/2012, II Ips 731/2008, II Ips 419/2008. (6) Odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 179/2012, II Ips 233/2013, II Ips 348/2011, II Ips 272/2011 in druge.