Jedro

Zakonsko besedilo prvega odstavka 32. člena ZUPJS določa začetek teka obdobja, od katerega dalje se priznajo denarni prejemki. Prvi dan v mesecu ni mišljen kot edini dan v mesecu, od katerega dalje je mogoče priznati prejemek. Določba torej ne izključuje možnosti, da organ odločanja prizna začetek prejemanja denarnega prejemka na kakšen drug dan v mesecu, po vložitvi vloge, če upravičenec na ta dan izpolni pogoje.

Prvi odstavek 32. člena ZUPJS ni specialna določba, ki bi drugače kot prvi odstavek 139. člena ZUP določala, da lahko organ pri odločanju upošteva le dejstva, ki so nastala do prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Časovni mejnik, katera dejstva organ še lahko upošteva pri odločanju, sega v čas do izdaje odločbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške odgovora na revizijo za tožečo stranko v znesku 324,52 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 12300-2246/2013/2 z dne 17. 7. 2014 in št. 1231-6595/2012-12/0 z dne 22. 2. 2013 in tožnici priznalo pravico do otroškega dodatka, za obdobje od 4. 1. 2013 do 30. 4. 2013. Presodilo je, da sta izpodbijani odločbi nepravilni in nezakoniti. Otroka tožnice sta imela na dan 4. 1. 2013 prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da je od takrat dalje tožnica izpolnjevala pogoje za priznanje pravice. Za presojo je bistveno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času odločanja prvostopenjskega organa. Ker odločba prvostopenjskega organa datira na 22. 2. 2013, bi morala biti tožnici priznana pravica.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je treba prvi odstavek 32. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 in naslednji) presojati skupaj s prvim odstavkom 42. člena ZUPJS. Po določbi prvega odstavka 32. člena ZUPJS pripada otroški dodatek upravičencu od prvega naslednjega meseca po vložitvi vloge. Zato otroškega dodatka ni mogoče dodeliti na noben drug dan v mesecu. Posledično je treba tudi pogoj prebivališča otrok presojati izključno na prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu vložitve vloge, sicer ne bi bilo zadoščeno zahtevi po kontinuiranem izpolnjevanju zakonskih pogojev za prejemanje otroškega dodatka v celotnem obdobju upravičenosti. To pomeni, da mora imeti otrok prijavljeno stalno ali začasno prebivališče v RS ves čas prejemanja pravice in še posebej na dan, ko pravica do otroškega dodatka začne veljati.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožeči stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožena stranka v uvodu revizije navaja, da jo vlaga tudi iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V nadaljevanju pa tega revizijskega razloga ne obrazloži, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tem delu ni moglo preizkusiti.

8. Pravico do otroškega dodatka je urejal Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP, Ur. l. RS, št. 97/2001 in naslednji) v 65. členu. Kot pogoj za pridobitev pravice je določal, da ima otrok prijavljeno prebivališče v Republiki Sloveniji (67. člen ZSDP v zvezi z 22. členom ZUPJS).

9. Tožnica je 17. 12. 2012 vložila vlogo za priznanje pravice do otroškega dodatka za dva otroka. Organ prve stopnje tožene stranke je z odločbo z dne 22. 2. 2013 zavrnil pravico do otroškega dodatka, ker otroka na dan 1. 1. 2013 nista imela prijavljenega prebivališča v Republiki Sloveniji, ampak šele od 4. 1. 2013 dalje. Organ druge stopnje je z odločbo z dne 17. 7. 2014 zavrnil pritožbo tožnice kot neutemeljeno.

10. Po določbi prvega odstavka 42. člena ZUPJS morajo biti pogoji za pridobitev pravic izpolnjeni ves čas prejemanja pravic iz javnih sredstev. Prvi odstavek 32. člena ZUPJS pa določa, da upravičencu pripadajo denarni prejemki od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.

11. Tožena stranka si besedilo prvega odstavka 32. člena ZUPJS razlaga na način, da se lahko denarni prejemki priznajo samo prvega v mesecu po vložitvi vloge in ne tudi na kakšen drug dan. Posledično naj bi moral upravičenec na ta dan, torej prvega v mesecu izpolnjevati pogoje za priznanje pravice do denarnega prejemka. Če prvega dne v mesecu ne izpolnjuje pogojev in takoj naslednji dan izpolni pogoje za priznanje pravice (torej drugega ali preostale dni v mesecu po vložitvi vloge), po stališču tožene stranke za tisti mesec ni upravičen do denarnega prejemka. Zato naj za priznanje pravice do otroškega dodatka od 4. 1. 2013 dalje ne bi bilo pravne podlage.

12. Takšna razlaga tožene stranke ni utemeljena. Zakonsko besedilo prvega odstavka 32. člena ZUPJS določa začetek teka obdobja, od katerega dalje se priznajo denarni prejemki. Prvi dan v mesecu ni mišljen kot edini dan v mesecu, od katerega dalje je mogoče priznati prejemek. Določba torej ne izključuje možnosti, da organ odločanja prizna začetek prejemanja denarnega prejemka na kakšen drug dan v mesecu, po vložitvi vloge, če upravičenec na ta dan izpolni pogoje.

13. Stališče tožene stranke v reviziji nasprotuje določbam Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se na podlagi prvega odstavka 34. člena ZUPJS uporablja pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev, če posamezna vprašanja v ZUPJS niso drugače urejena. Prvi odstavek 139. člena ZUP določa, da uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe, tudi o tistih, ki v postopku še niso bila navedena. Prvi odstavek 32. člena ZUPJS ni specialna določba, ki bi drugače kot prvi odstavek 139. člena ZUP določala, da lahko organ pri odločanju upošteva le dejstva, ki so nastala do prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Časovni mejnik, katera dejstva organ še lahko upošteva pri odločanju, sega v čas do izdaje odločbe. Ker je v času odločanja organa prve stopnje že bil izpolnjen pogoj prebivališča otrok tožnice v Republiki Slovenji, bi ga moral organ prve stopnje upoštevati v odločbi in tožnici priznati pravico.

14. Odločitev nižjih sodišč, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka od 4. 1. 2013 dalje, je v skladu s prvim odstavkom 42. člena ZUPJS. Od 4. 1. 2013 dalje imata otroka tožnice prebivališče v Republiki Sloveniji in je torej izpolnjen pogoj iz 67. člena ZSDP v zvezi z 22. členom ZUPJS.

15. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1). Tožeči stranki se na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS. št. 67/2008 in nadaljnji) priznajo stroški odgovora na revizijo v višini 324,52 EUR, od tega 246,00 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3300 in 20,00 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002, z vključenim 22 % DDV.