Jedro

Toženec ne izpodbija ugotovitve izpodbijanega sklepa, da je šele dne 12.11.1993 vložil revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. opr. št. II Cp 27/93 z dne 16.6.1993, ki jo je prejel dne 25.6.1993. V opravičilo navaja, da za rok za vložitev revizije ni vedel, ker mu ni bil dan pravni pouk. Vendar ta okoliščina ne more opravičiti zamude roka. Zakon o pravdnem postopku namreč ne določa, da bi morale sodne odločbe navajati pravni pouk za izredna pravna sredstva.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo toženčevo revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 27/93 z dne 16.6.1993. Ugotovilo je, da je toženec sodbo prejel dne 25.6.1993, revizijo pa je vložil dne 12.11.1993, torej prepozno.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje.

Sklep druge stopnje izpodbija toženec z vlogo z dne 15.6.1994. V njej navaja, da se ni mogoče utemeljeno sklicevati na rok, ki mu ni bil predočen. Zato predlaga, da se njegova zahteva po reviziji postopka sprejme in udejani.

Tožeča stranka na toženčevo vlogo ni odgovorila in tedanji Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil (3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Toženčeva vloga z dne 15.6.1994, ki je sicer naslovljena kot odgovor Višjemu sodišču v Ljubljani in enoti Temeljnega sodišča v ..., je po vsebini revizija zoper sklep Višjega sodišča, s katerim je bila zavrnjena pritožba zoper sklep o zavrženju revizije Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v .... Rednih pravnih sredstev zoper sklep višjega sodišča, izdan na drugi stopnji, zakon o pravdnem postropku ne pozna. Od izrednih pravnih sredstev prideta v poštev revizija in predlog za obnovo postopka. Toženčeva vloga nima nobenih elementov, ki bi kazali, da želi predlagati obnovo postopka. Zato jo je mogoče obravnavati samo kot revizijo. Ta je dovoljena in pravočasna, ni pa utemeljena.

Toženec ne izpodbija ugotovitve izpodbijanega sklepa, da je šele dne 12.11.1993 vložil revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. opr. št. II Cp 27/93 z dne 16.6.1993, ki jo je prejel dne 25.6.1993. V opravičilo navaja, da za rok za vložitev revizije ni vedel, ker mu ni bil dan pravni pouk. Vendar ta okoliščina ne more opravičiti zamude roka. Zakon o pravdnem postopku namreč ne določa, da bi morale sodne odločbe navajati pravni pouk za izredna pravna sredstva. Kar zadeva posledice zamude, je pomembno, da ne gre za rok, ki ga strankam podeljuje sodišče, pač pa za rok, določen z zakonom. Ta rok ni podaljšljiv, zamuda pa ima za posledico prekluzijo, to je prenehanje pravice do procesnega dejanja, ki je bilo zamujeno.

Za revizijo ZPP določa 30 dnevni rok, ki začne teči od vročitve prepisa sodbe stranki ( 1. odst. 382.čl. ZPP). Prepozno revizijo sodišče zavrže (389.čl. ZPP). Določbe zakona o rokih so stroge, kar pomeni, da jih ni mogoče spreminjati niti po volji strank, niti z odločitvijo sodišča. Posledice so lahko hude, saj s potekom roka ugasne pravica do pravnega sredstva. Vendar veljajo te določbe za vse enako in so potrebne, da zagotovijo nemoten potek postopka.

Izpodbijana odločitev, s katero je bila toženčeva revizija zoper sodbo kot prepozna zavržena, je torej pravilna. Zato toženčeva revizija zoper sklep o zavrženju ni utemeljena in jo je revizijsko sodišče zavrnilo (393.čl. ZPP).