Jedro

Ob naknadnem soglasju tožene stranke k sporni odpovedi ugotovitev, da ob podpisu odpovedi A. A. v formalnem smislu še ni bil član uprave in da je bila v tem smislu na dan podpisa odpoved ponarejena, na njeno siceršnjo veljavnost ne vpliva, ker jo je tožena stranka z imenovanjem navedenega in vpisom njegovih pooblastil v sodnem registru za nazaj potrdila.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo sodišča prve stopnje Pd 751/2008-57 z dne 11. 12. 2008 in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 384/2009 z dne 17. 9. 2009, zoper katero je bila revizija s sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 29/2010 z dne 21. 3. 2011 kot neutemeljena zavrnjena. Ugotovilo je, da naknadno ugotovljena ponareditev statusa sopodpisnika odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 24. 5. 2006 A. A., ki mu je potekel mandat, pa do podpisa odpovedi ni bil ponovno imenovan za člana uprave, z oznako, da odpoved pogodbe o zaposlitvi podpisuje kot član uprave, ne pomeni utemeljenega razloga za obnovo postopka, ker je bil navedeni sopodpisnik s sklepom pristojnega organ tožene stranke z dne 6. 9. 2006 ponovno imenovan za člana uprave za čas vse od 16. 5. 2006 do 16. 5. 2010 in je bilo tako opravljanje mandata člana uprave tudi vpisano v sodni register. Takšna naknadna podelitev mandata člana uprave za skupno zastopanje tožene stranke (skupaj s predsednikom uprave, ki je tudi sopodpisal sporno odpoved pogodbe o zaposlitvi) in vpis njegovih pooblastil v sodnem registru, je po presoji sodišča pomenila naknadno potrditev oziroma odobritev podpisa sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani tožene stranke, tako da ne držijo trditve v predlogu za obnovo, da se je odločitev sodišča o zavrnitvi zahtevka za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi opirala na ponarejeno listino.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep o zavrnitvi predloga za obnovo sodišča prve stopnje. Kot bistveno je štelo, da je bil A. A. naknadno imenovan za člana uprave vse od 16. 5. 2006 dalje, in je bilo tako imenovanje tudi pravnomočno vpisano v sodnem registru, na podlagi tega pa je bil s strani tožene stranke tudi odobren njegov sopodpis odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi.

3. Zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnico revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in iz prvega odstavka tega člena, ker nižji sodišči nista upoštevali določb 286a. člena in 14. člena ZPP. Navaja, da sodišče v nasprotju z določbo 14. člena ZPP ni upoštevalo, da je bil A. A. v zvezi s sopodpisom sporne odpovedi kot član uprave pravnomočno obsojen za storitev kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 4. točki 257. člena v zvezi s prvim odstavkom 256. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ), saj se je zavedal, da mu je mandat člana uprave že potekel in v času podpisa ni bil ponovno imenovan. Zato se pravnomočna sodba, katere obnova se predlaga, opira na ponarejeno listino. Drugačen zaključek sodišča nasprotuje razlogom sodbe, katere obnovo se predlaga in nasprotuje listinam v spisu, saj je bilo v prvem postopku jasno ugotovljeno, da predstavlja odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ravno listina o odpovedi, za katero je bilo v kazenskem postopku pravnomočno ugotovljeno, da gre glede sopodpisa A. A. oziroma njegovega statusa za ponarejeno listino. Navaja, da je sodišče v nasprotju z ugotovitvami v prvem postopku, šele v postopku obnove ugotavljalo, da naj bi bil sopodpis sporne odpovedi s strani tožene stranke odobren za nazaj. Sodišču očita, da je v nasprotju z 286a. členom ZPP v zvezi s tem še v obnovi postopka dovolilo navajanje novih dejstev.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Sodišče v izpodbijanem sklepu ne zanika, da A. A. v času podpisa sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici dne 25. 5. 2006 ni imel mandata člana uprave tožene stranke, ker mu je mandat pred tem potekel in do navedenega dne ni bil na novo imenovan. Tako ne zanika, da je navedeni s sopodpisom sporne odpovedi v svojstvu člana uprave dne 25. 5. 2006 storil kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin, za katerega je bil pravnomočno obsojen s sodbo Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 10824/2009 z dne 28. 5. 2013, v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 10824/2009 z dne 28. 2. 2013. Tako sodišče ni kršilo določb 14. člena ZPP o vezanosti na pravnomočno obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.

6. Že v prvem postopku je sodišče svoje ugotovitve, da je bil A. A. pooblaščen za sopodpis odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi, gradilo na ugotovitvi, da je bil resda na podlagi kasnejšega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru Srg 2006/02180 z dne 25. 10. 2006 v sodnem registru ponovno vpisan kot član uprave za naslednji mandat vse od 16. 5. 2006 dalje, in kot tak pooblaščen za zastopanje tožene stranke. Resda je do tega vpisa prišlo šele na podlagi ustreznega sklepa nadzornega sveta tožene stranke z dne 6. 9. 2006, ki pa je prav tako glasil na imenovanje navedenega za člana uprave brez prekinitve od 16. 5. 2006 dalje.

7. Revizija ne izpodbija zaključka sodišča, da se tudi za zastopanje v zvezi s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o zastopanju, vključno z določbami 73. člena OZ o možnosti naknadne odobritve pogodbe, sklenjene brez pooblastila. Prav tako izrecno ne izpodbija presoje sodišča, da je tožena stranka s formalnim imenovanjem A. A. za člana uprave za nazaj, vse od 16. 5. 2006 dalje, vključno z vpisom takega imenovanja v sodni register, odobrila tudi njegov podpis na odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi v tem svojstvu oziroma odobrila sporno odpoved.

8. Za odločitev o zakonitosti sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici je bilo bistveno, da je bil A. A. v sodnem registru vpisan kot član uprave in zastopnik tožene stranke tudi od 16. 5. 2006 dalje, kar je bilo ugotovljeno že v prvem postopku pred sodiščem. Tak sicer naknadni vpis oziroma imenovanje je pomenilo tudi soglasje tožene stranke k njegovemu sopodpisu sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Samo dejstvo, da je tožena stranka s formalnim podaljševanjem mandata imenovanega kasnila, ni vplivalo na zakonitost odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi. Ob naknadnem soglasju tožene stranke k sporni odpovedi tako ugotovitev, da ob podpisu odpovedi 25. 5. 2006 A. A. v formalnem smislu še ni bil član uprave in da je bila v tem smislu na dan podpisa odpoved ponarejena, na njeno siceršnjo veljavnost ne vpliva (1), ker jo je tožena stranka z imenovanjem navedenega in vpisom njegovih pooblastil v sodnem registru za nazaj potrdila.

9. V zvezi z navedenimi zaključki sodišča v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): „Kazniva dejanja morajo biti kavzalna za sodbo, morajo torej vplivati na izdajo sodne odločbe oziroma mora pravnomočna sodba na njih temeljiti.“ Glej Ude in ostali: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2009, 3. knjiga, stran 591 in 592.