Jedro

Uporaba domneve o plačilu prej zapadle terjatve na podlagi dokazila o plačilu pozneje zapadle terjatve je po določbi četrtega odst. 321. čl. ZOR vezana izključno na primere s pobotnico izkazanih izpolnitev obveznosti (in ne morda tudi na primere s položnicami izkazanih plačil). Izrecna zakonska omejitev te domneve le na pobotnico ima svoj smisel prav v naravi pobotnice kot izjave upnika o priznanju (popolne ali delne) izpolnitve dolžnikove obveznosti. Le za to je mogoče domnevati, da ne bi bila dana za izpolnitev pozneje zapadlih terjatev, če ne bi bile izpolnjene tudi že prej zapadle terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba - to je odločitev v delu o veljavnosti sklepa o izvršbi iz 1. tč. izreka in pod 2. tč. izreka prvostopne odločbe - potrdi. Pravdni stranki sami nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom svoje odločbe (ki ima v tem delu pravno naravo sodbe) vzdržalo v veljavi na podlagi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi istega sodišča z dne 31.8.1998, opr. št. I 98/00278-2 v kondemnatornem delu za znesek glavnice 7.746,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.5.1997 dalje do plačila in za znesek 5.050,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.8.1998 dalje do plačila, medtem ko je navedeni sklep o izvršbi v preostalem delu zaradi delnega umika predloga razveljavilo (del 1. tč. izreka prvostopne "sodbe", ki ima sicer naravo sklepa). Toženki je sodišče prve stopnje naložilo še plačilo nadaljnjih (pravdnih) stroškov tožeče stranke v znesku 6.687,50 SIt (2. tč. izreka prvostopne sodbe). Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje toženka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je za svoja plačila komunalnih storitev v letu 1997 v dokazne namene predložila fotokopije položnic po posameznih mesecih, razen za maj. To pomeni, da je listinsko izkazala plačilo komunalnih obveznosti mesečno za obdobje pred in po mesecu maju in se zato po njenem mnenju na podlagi določbe četrtega odst. 321. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) domneva, da je plačala obveznost iz naslova komunalnih storitev tudi za mesec maj 1997. Ker sodišče prve stopnje te domneve ni upoštevalo, je izpodbijana odločitev materialnopravno zmotna. Predlaga spremembo oz. razveljavitev prvostopne sodbe z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Pritožba ni utemeljena. Uporaba domneve o plačilu prej zapadle terjatve na podlagi dokazila o plačilu pozneje zapadle terjatve je po določbi četrtega odst. 321. čl. ZOR vezana izključno na primere s pobotnico izkazanih izpolnitev obveznosti (in ne morda tudi na primere s položnicami izkazanih plačil). Izrecna zakonska omejitev te domneve le na pobotnico ima svoj smisel prav v naravi pobotnice kot izjave upnika o priznanju (popolne ali delne) izpolnitve dolžnikove obveznosti. Le za to je mogoče domnevati, da ne bi bila dana za izpolnitev pozneje zapadlih terjatev, če ne bi bile izpolnjene tudi že prej zapadle terjatve. Zato je neutemeljeno toženkino zavzemanje za uporabo domneve v zvezi s pobotnico iz četrtega odst. 321. čl. ZOR tudi za obravnavan primer, ko toženka svoje obveznosti plačila komunalnih storitev za mesec maj 1997 (katere nastanek in obseg sicer ne prereka) po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče v postopku v sporih majhne vrednosti spričo določbe prvega odst. 458. čl. Zakona pravdnem postopku - ZPP vezano, ni izpolnila oz. njene izpolnitve ni dokazala. Po obrazloženem je bilo treba torej toženkino pritožbo na podlagi določbe 353. čl. v zvezi s 442. čl. ZPP kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah 154. čl. ZPP (glede stroškov tožene stranke, ki s pritožbo ni uspela) in na določbi prvega odst. 155. čl. ZPP (glede stroškov tožeče stranke v zvezi z odgovorom na pritožbo, ki jih spričo stanja stvari, vsebine pritožbe in vsebine odgovora na pritožbo ni bilo mogoče šteti za potrebne pravdne stroške.