Jedro

Za ugotovitev, ali je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana skladno s tretjo alinejo prvega odstavka 112. člena ZDR, je bistveno, kolikšno plačo v smislu plačila za delo bi tožnik moral prejeti vključno z vsemi dodatki, ne pa sama višina osnovne plače, dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi.

Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi izplačevanja bistveno zmanjšanega plačila za delo ne začne teči že v trenutku, ko delavec zve za zmanjšano plačilo, temveč šele po tem, ko zaradi te kršitve opomni delodajalca ter opozori inšpektorja za delo in poteče 8 dni, kot to določa prvi odstavek 112. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je 3. 8. 2007 na podlagi tretje alineje prvega odstavka 112. člena ZDR izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker mu je tožena stranka v obdobju od marca 2006 do junija 2007 izplačevala bistveno zmanjšano plačilo za delo. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in toženi stranki naložilo, da tožniku plača razliko plače v mesečnih zneskih za navedeno obdobje in znesek 14.541,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka po drugem odstavku 112. člena ZDR.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopa in zmotne uporabe materialnega prava. V njej navaja, da je med strankama sporna prav višina plače, do katere bi bil tožnik upravičen v spornem obdobju, saj je od te ugotovitve odvisen odgovor na vprašanje, ali je tožena stranka tožniku izplačevala bistveno zmanjšano plačilo za delo. Sodišči nista pojasnili kaj pomeni bistveno zmanjšano plačilo za delo. Prav tako sta zagrešili bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj imata sodbi pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne moreta preizkusiti oziroma v njima niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so le-ti nejasni. Tožnik zatrjuje, da naj bi že marca 2006 prejel le 70 % plače, kar pomeni, da se je dne 14. 7. 2007 iztekel 6 mesečni prekluzivni zakonski rok za podajo odpovedi. Poleg tega je tožnik že 4. 5. 2007 na toženo stranko naslovil zahtevo za izpolnitev obveznosti, kar pomeni, da je bil že takrat seznanjen z razlogom za izredno odpoved. Subjektivni rok je zamujen tudi zato, ker je bil s pogodbo o zaposlitvi kot plačilni dan dogovorjen 10. dan v mesecu in ne 18. dan, iz česar izhaja, da je tožnik za razlog za izredno odpoved izvedel najkasneje 11. 7. 2007. Dne 3. 8. 2007, ko je tožnik podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se je iztekel tako subjektivni kot tudi objektivni zakonski prekluzivni rok za podajo izredne odpovedi.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Neutemeljen je revizijski očitek, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišči nista obrazložili kaj pomeni pojem bistveno zmanjšano plačilo za delo, ki je pravni standard, torej nedoločen pravni pojem. Kriterije in merila za napolnitev takega pojma določa sodna praksa, ki v vsakem primeru posebej ugotavlja, ali je v konkretnem primeru podano dejansko stanje, ki ustreza pravnemu standardu. Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da neizplačevanje 30 % dela pripadajoče plače nedvomno pomeni bistveno zmanjšano plačilo za delo. Zato sodba ni obremenjena z napakami, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti.

8. Po določbi tretjega odstavka 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/02) lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Ti primeri so taksativno našteti v prvem odstavku 112. členu ZDR in so opredeljeni kot razlogi na strani delodajalca. Gre za posamezna konkretno opredeljena ravnanja, o katerih zakon v istem členu govori tudi kot o kršitvah na strani delodajalca. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je (tako kot izredna odpoved s strani delodajalca) vezana na rok 15 dni od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, najkasneje pa na rok šest mesecev od nastanka razloga (drugi odstavek 110. člena ZDR). Delavec lahko po prvem odstavku 112. člena ZDR izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v 8 dneh po tem, ko pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja. Posledica pravilne odpovedi delavca je njegovo upravičenje do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (drugi odstavek 112. člena ZDR).

9. Tožnik je dne 3. 8. 2007 je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi tretje alineje 112. člena ZDR, ker mu je tožena stranka v obdobju od meseca marca do meseca junija 2007 (skrajni plačilni dan 18. 7. 2007) izplačevala le 70 % plačila za delo. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik pred podajo izredne odpovedi toženo stranko pisno opozoril na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestil inšpektorja za delo ter da je bila odpoved dana v 15 dnevnem roku iz drugega odstavka 110. člena ZDR.

10. Na podlagi tretje alineje prvega odstavka 112. člena ZDR je razlog za izredno odpoved delavca na strani delodajalca, če mu je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo. Gre za razlog na strani delodajalca, upoštevajoč njegovo splošno obveznost iz 42. člena ZDR, da delavcu zagotovi ustrezno plačilo za opravljanje dela. V postopku je bilo ugotovljeno, da so tožnikovo plačilo za delo poleg osnove plače, tvorili tudi drugi dodatki, ki so bili opredeljeni v pogodbi o zaposlitvi (npr. dodatek za delovno uspešnost) in so v skladu s 126. členom ZDR, panožno kolektivno pogodbo ter akti in sklepi tožene stranke. Sodišči nižje stopnje sta pravilno zaključili, da je za ugotovitev, ali je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi dana skladno s tretjo alinejo prvega odstavka 112. člena ZDR, bistveno kolikšno plačo v smislu plačila za delo bi tožnik moral prejeti vključno z vsemi dodatki, ne pa sama višina osnovne plače dogovorjene v pogodbi o zaposlitvi. Glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je tožnik prejemal le 70 % plačo, je sodišče pravilno ugotovilo, da je bilo njegovo plačilo za delo bistveno zmanjšano, kar pomeni, da je bila odpoved zakonita.

11. Neutemeljene so revizijske navedbe glede začetka teka subjektivnega roka iz drugega odstavka 110. člena ZDR, ki določa, da mora pogodbena stranka izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. Vrhovno sodišče je že v sodbi in sklepu VIII Ips 319/2007 z dne 23. 9. 2008 pojasnilo, da rok za podajo odpovedi iz drugega odstavka 110. člena ZDR začne teči šele po tem, ko delavec sploh lahko poda izredno odpoved. Kar pomeni, da rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 110. člena ZDR v primeru izplačevanja bistveno zmanjšanega plačila za delo ne začne teči že v trenutku, ko delavec zve za zmanjšano plačilo, temveč šele po tem, ko zaradi te kršitve opomni delodajalca ter opozori inšpektorja za delo in poteče 8 dni, kot to določa prvi odstavek 112. člena ZDR. Glede na navedeno, je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila izredna odpoved dana pravočasno. Tudi ugovor, da se je tožnik že 4. 5. 2007, ko je na toženo stranko naslovil zahtevo na izpolnitev obveznosti, seznanil z razlogi za izredno odpoved, ni upošteven, saj sodišče ni ugotovilo, da bi naveden dopis predstavljal pisni opomin delodajalcu na izpolnitev obveznosti po prvem odstavku 112. člena ZDR. Neutemeljen je tudi revizijski ugovor, da je zamujen 6- mesečni objektivni rok za podajo odpovedi iz drugega odstavka 110. člena ZDR, saj je rok lahko začel teči šele od zadnje premalo izplačane plače, tudi če so razlogi za izredno odpoved obstajali že prej, pa se tožnik takrat (še) ni odločil za izredno odpoved (1).

12. Glede na navedeno sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo in ugodili tožnikovemu zahtevku na izplačilo razlike v plači ter na plačilo odpravnine in odškodnine v skladu z drugim odstavkom 112. člena ZDR.

13. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Op. št. (1): Takšno stališče je bilo že zavzeto v sodbi in sklepu VIII Ips 108/2006 z dne 6. 6. 2006.