Jedro

Predlog lahko vloži tudi skupina delavcev, ki ni stranka kolektivne pogodbe, ob dodatnem pogoju, da zanjo velja kolektivna pogodba in če izkaže, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Zakon ne določa posebnih zahtev, ki bi jih morala izpolnjevati skupina delavcev. Zato je v tem pogledu pomembno, da gre za skupino delavcev, torej ne za enega samega delavca. Zakon ne zahteva, da bi bila skupina reprezentativna ali da bi morala morala imeti najmanjše število članov.

Tudi upravičenega skupinskega interesa zakon posebej ne opredeli, je pa jasno, da je ta interes pravni interes, torej v zvezi s tem, da kolektivna pogodba neposredno posega v pravice ali pravni položaj skupine kot predlagatelja, zaradi česar ta skupina upravičeno zahteva ugotovitev neskladnosti KPPO z zakoni in panožno kolektivno pogodbo. Ta opredelitev izključuje uveljavljanje nekih drugih interesov, ki niso pravni (npr. le ekonomski, poslovni, dejanski, moralni itd.). Zakon govori o „upravičenem uveljavljanju skupinskega interesa“, ki se presoja glede na vse okoliščine primera, tudi ob upoštevanju ravni sklenjene in v sodnem sporu izpodbijane (domnevno neskladne) kolektivne pogodbe. Obstajati mora torej skupina delavcev, z interesom, ki je lasten prav tej skupini kot celoti.

Skupinski interes oblikujejo člani skupine. Zato skupina ne more oblikovati in zastopati različnih interesov. Opredelitev skupinskega in tudi pravnega interesa pa se presoja v povezavi z vsebino zahtevka, ki ga skupina uveljavlja v kolektivnem delovnem sporu. V konkretnem primeru je to spor po 6.c členu ZDSS-1. Pomembno je tudi, da gre za skupinski interes skupine, ki uveljavlja sodno varstvo, in ne za morebiten interes ali koristi drugih oseb. Skupinski interes mora biti tudi upravičen. Zakon določa, da se pri tem zlasti upošteva raven, na kateri je bila sklenjena kolektivna pogodba.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje v delu I. točke izreka, v zvezi s I.1., I.3. in I.4., II. , III. In IV. izreka sklepa sodišča prve stopnje, in v II. točki izreka ter sklep sodišča prve stopnje v I.1., I.3. in I.4., II. , III. In IV izreka razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži na končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog predlagatelja za ugotovitev, da je priloga št. 5 "Metode za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" Kolektivne pogodbe o plačah in drugih osebnih prejemkih delavcev družbe A. z dne 30. 12. 20191 v neskladju z Zakonom o igrah na srečo2 in v neskladju s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije3 in se razveljavi (I./1. točka izreka), da se ugotovi, da je priloga 5 KPPO, vendar z dne 8. 11. 2016, v neskladju z ZIS in v neskladju s KPDGT (I./2. točka izreka), da se ugotovi, da je priloga št. 4 "Metodologija za določanje FUD" KPPO v neskladju z Zakonom o delovnih razmerjih4 in se razveljavi (I./3. točka izreka), da se sodba v roku 15 dni po pravnomočnosti objavi na vseh oglasnih deskah nasprotnih udeležencev in na intranetu na ravni celotne družbe prvega nasprotnega udeleženca, objava na teh mestih pa traja pet let in tri mesece od objave (I./4. točke izreka), da se nasprotnim udeležencem naloži, da v 60 dneh od izdaje sodbe sprejmejo novo kolektivno pogodbo oziroma, da prvi nasprotni udeleženec sprejme nov splošni akt, ki bo v skladu z določili ZIS in KPDGT ter bo nadomestil nezakonito prilogo št. 5 z dne 30. 12. 2019 (I./5. točka izreka), da nasprotni udeleženci v istem roku sprejmejo novo kolektivno pogodbo oziroma, da prvi nasprotni udeleženec sprejme nov splošni akt, ki bo nadomestil nezakonito prilogo "Metodologija za določanje FUD" z dne 30. 12. 2019 (I./6. točka izreka), da se nasprotnim udeležencem nalaga, da v 60 dneh od izdaje sodbe sprejmejo novo kolektivno pogodbo oziroma prvi nasprotni udeleženec nov splošni akt, ki bo nadomestil nezakonito prilogo št. 5 z dne 8. 11. 2016 (I./7. točka izreka) ter da so nasprotni udeleženci dolžni predlagatelju nerazdelno povrniti stroške postopka (I./8. točka izreka). V II., III. in IV. točki je sodišče odločilo o stroških, ki jih je predlagatelj dolžan plačati nasprotnim udeležencem.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (I. točka izreka) ter odločilo, da stranke (pravilno udeleženci) krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 80/2022 z dne 15. 9. 2022 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je podan skupinski interes za ugotovitev, da je priloga št. 5 "Metoda za mesečno nagrajevanje iz naslova delitve napitnine" KPPO z dne 30. 12. 2019 v neskladju z ZIS in v neskladju s KPDGT ter da se ugotovi, da je priloga št. 4 "Metodologija za določanje FUD" KPPO z dne 30. 12. 2019 v neskladju z ZDR-1. 4. Predlagatelj (gre za skupino delavcev in ne za posamezne delavce, zaradi česar je revizijsko sodišče v skladu z 47. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 to opredelitev navedlo tudi v uvoda tega sklepa) je vložil revizijo, v kateri navaja, da za njim stoji velika večina zaposlenih in da izpodbijana kolektivna pogodba velja za vse predlagatelje in druge zaposlene. Navaja, da kot skupina delavcev izkazuje skupinski interes, saj se vsem zaposlenim napitnina nepravilno deli oziroma se sploh ne deli. Meni, da sta sodišči prve in druge stopnje napačno presodili, da njegov skupinski interes ni izkazan, ker so štirje v skupini zaposleni na delovnih mestih glavni blagajnik oziroma blagajnik in po veljavni podjetniški kolektivni pogodbi o plačah participirajo na igralniških napitninah (kot navajajo le iz skrinjice blagajne, ne pa tudi iz drugih skrinjic), do igralniške napitnine pa ni upravičen le drugi član skupine, ki dela na delovnem mestu natakarja. V nadaljevanju priznava, da bi sicer določeni zaposleni na lokaciji Nova Gorica in drugih lokacijah, v primeru pravilne in zakonite delitve napitnine (za katero se predlagatelj dejansko zavzema), prejeli nekoliko manj, drugi pa nekoliko več. Sodišče naj bi skupinski interes napačno pomešalo iz večinskim interesom, vendar polovica zaposlenih sploh ne participira na napitnini. Zaradi nepravilne razlage skupinskega interesa je predlagatelju in ostalim zaposlenim onemogočeno sodno varstvo in s tem enako varstvo pravic. Meni, da je izkazal tudi pravni interes in da je napačno sklepanje sodišča prve stopnje, da bi bili v posledici morebitnega uspeha določeni delavci prikrajšani, zaradi česar ne gre za skupinski interes, temveč za parcialni oziroma individualni interes. Navajajo, da ne more biti govora o prikrajšanju nekaterih zaposlenih, ki sedaj prejemajo nekaj v nasprotju z zakonom oziroma panožno kolektivno pogodbo, na škodo drugih (večine) zaposlenih, ki nezakonito ne prejemajo ničesar. Tudi če bi bili nekateri zaposleni v bodoče na slabšem, bi to pomenilo le, da bi prejeli tisto, kar jim pripada po zakonu in panožni kolektivni pogodbi. Sklicujejo se tudi na interes drugih delavcev (večine zaposlenih), ki napitnine ne prejemajo, in tudi v zvezi s tem uveljavlja skupinski interes. Prereka tudi zaključke sodišč, da skupinski interes ni jasen, ker predlagatelj predstavlja le tri delovna mesta in pri tem dodaja, da se nepristransko zavzemajo za vsa delovna mesta. Kljub temu, da se predlagatelj zaveda, da določeni deli odločitve sodišč niso pod revizijo, uveljavlja tudi zmotno stališče obeh sodišč nižjih stopenj glede odločitve o zahtevkih v 5., 6. in 7. točki predloga za sodno varstvo. Nasprotuje tudi odločitvi sodišč v zvezi s prilogo 4 "Metodologija za določanje FUD" KPPO z dne 30. 12. 2019, saj so določena delovna mesta (med njimi blagajnik, glavni blagajnik) v nasprotju z ZDR-1 izvzeta iz delovne uspešnosti, čeprav je njihovo delo merljivo. Sodišče se je s tem v zvezi sklicevalo na to, da predlagatelj oziroma člani skupine zasedajo le dve delovni mesti - blagajnik in glavni blagajnik (na katerih je skupno deset delavcev), kar pa po zmotnem stališču sodišča ne pomeni izkazanega skupinskega interesa.

5. Prvi in drugi nasprotni udeleženec sta vložila odgovor na revizijo, v katerem prerekata revizijske navedbe in pritrjujeta stališčem sodišč prve in druge stopnje o tem, da predlagatelj nima skupinskega interesa za ugotovitev neskladja prilog 4 in 5 KPPO z zakoni.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP in 384. člen ZPP).

8. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (371. člen ZPP). V skladu s to določbo in dopuščenim revizijskim vprašanjem se revizija v tej zadevi nanaša le na odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi predlagatelja zoper sklep sodišča prve stopnje v točkah I./1., I./3. in I./4. izreka ter posledično tudi na odločitev o stroških postopka pred sodišči druge in prve stopnje. Glede na to revizijsko sodišče ne odgovarja na revizijske navedbe, ki presegajo obseg dopuščene revizije in se nanašajo na druge dele odločitve sodišč druge in prve stopnje.

_Razlogi odločitve sodišč prve in druge stopnje_

9. Sodišče prve stopnje je presodilo, da predlagatelj v tem sporu ni izkazal skupinskega interesa. Pri tem je ugotovilo, da so prvi, četrti in peti član skupine glavni blagajniki, tretji član pa blagajnik in da vsi ti prejemajo napitnino. Te ne prejema le drugi v sestavi skupine, ki je natakar. Menilo je, da bi v primeru, če bi predlagatelj uspel s predlogom, s katerim je zahteval, da se napitnine delijo med vse zaposlene, večina članov skupine prejela manj (na nivoju posamezne igralnice ali prvega nasprotnega udeleženca v celoti), saj bi se masa sredstev iz naslova napitnine razdelila med več prejemnikov. Iz tega naslova predlagatelj ni izkazal skupinskega interesa. Poudarilo je, da gre takšen predlog v škodo večjega števila delavcev, ki v trenutno veljavnem sistemu prejemajo napitnino. Sodišče je zavrnilo obstoj skupinskega interesa tudi v zvezi s prilogo 4 KPPO v zvezi z delovno uspešnostjo „delavca oziroma skupine“, ker skuša predlagatelj preko skupinskega interesa uveljavljati individualne zahtevke, in ker zasleduje interes le dveh delovnih mest (ta mesta zasedajo prvi, tretji, četrti in peti član predlagatelja). Navedlo je tudi, da imajo pri prvem nasprotnem udeležencu delavci različne interese pri določanju plač iz naslova delovne uspešnosti, prav tako pa imajo različne interese tudi reprezentativni sindikati.

10. Sodišče druge stopnje, ki je pritožbo predlagatelja zavrnilo, se je strinjalo z zaključki sodišča prve stopnje o neobstoju skupinskega interesa, tako glede priloge 5 KPPO (kot navedeno je predmet revizije le priloga h kolektivni pogodbi iz leta 2019), kot glede priloge 4. V zvezi s prilogo 5 je navedlo, da le eden izmed članov skupine ne spada v krog delovnih mest, ki so upravičena do igralniške napitnine, preostali štirje pa. Ponovilo je tudi to, da bi morebitna ugoditev zahtevku pomenila, da bi nekateri delavci, med katere se sedaj napitnina deli, iz tega naslova prejemali manj, torej bi bila takšna delitev dejansko v škodo velikega števila delavcev, ne glede na to ali za predlagateljem stoji veliko zaposlenih. Tudi v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje o zavrženju predloga o neskladnosti priloge št. 4 KPPO z ZDR-1 je sodišče druge stopnje izhajalo iz tega, da štirje delavci v skupini (iz iste OE) res delajo na delovnih mestih (blagajnik in glavni blagajnik), za katere delovna uspešnost po tej prilogi – „metodologiji za določanje FUD“ ni predvidena, kar pa še ne pomeni izkazanega skupinskega interesa in predstavlja le interes na teh delovnih mestih. To ni upravičen skupinski interes. Prvi nasprotni udeleženec je delodajalec z več kot 1.500 zaposlenimi, predlagatelj pa ni izkazal, da predlog res odraža tudi interes drugih zaposlenih, ki delajo na delovnih mestih, za katere velja podjetniška kolektivna pogodba, ki ne predpisuje delovne uspešnosti.

_Pravne podlage za odločitev_

11. Predmet revizijskega postopka je le odločitev o ugotovitvenem zahtevku glede neskladnosti KPPO z zakonom in panožno kolektivno pogodbo, kar ni interesni spor, kot to zmotno meni drugi nasprotni udeleženec.6

12. Iz prvega odstavka 47. člena ZDSS-1 izhaja, da lahko združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci, ki so stranke kolektivne pogodbe, vložijo predlog za začetek postopka v zvezi s kolektivnimi pogodbami, ali se udeležujejo postopka, ki ga je začel kdo drug. S tem zakon podeljuje procesno legitimacijo za sodno varstvo strankam kolektivne pogodbe, ki je predmet presoje.

13. Ker predlagatelj v tem sporu ni stranka kolektivne pogodbe o plačah in drugih prejemkih delavcev prvega nasprotnega udeleženca, po navedeni določbi ne more biti predlagatelj tega postopka.

14. Zato se zastavlja vprašanje, ali predlagatelj lahko vloži predlog po drugem odstavku 47. člena ZDSS-1. Po tej določbi namreč predlog lahko vložijo tudi združenja delavcev oziroma delodajalcev ali posamezni delodajalci ter skupine delavcev, ki niso zajete v prejšnjem odstavku, pa zanje velja kolektivna pogodba, če izkažejo, da upravičeno uveljavljajo skupinski interes. Po tretjem odstavku istega člena se upravičenost uveljavljanja skupinskega interesa iz prejšnjega odstavka presoja glede na vse okoliščine primera, zlasti pa se pri tem upošteva raven, na kateri je bila sklenjena kolektivna pogodba.

15. S to opredelitvijo zakon določa dodatne procesne predpostavke v zvezi z dopustnostjo pravdnega upravičenja (procesne legitimacije) predlagatelja, v tem primeru skupine delavcev. Pogoji za legitimacijo morajo biti podani ves čas postopka. Obstoj te legitimacije ni materialno, temveč procesno pravno vprašanje.7 Namen takšne določitve je omejitven - preprečiti sprožanje postopkov zoper kolektivne pogodbe ali splošne akte, ki skupine delavcev (kot predlagatelja) ne zadevajo in glede katerih njihov skupinski interes ni upravičen. Posamezni delavci takšne legitimacije nimajo.

16. Predlog torej lahko vloži tudi skupina delavcev, ki ni stranka kolektivne pogodbe, ob dodatnem pogoju, da zanjo velja kolektivna pogodba in če izkaže, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Zakon ne določa posebnih zahtev, ki bi jih morala izpolnjevati skupina delavcev. Zato je v tem pogledu pomembno, da gre za skupino delavcev, torej ne za enega samega delavca. Zakon ne zahteva, da bi bila skupina reprezentativna ali da bi morala morala imeti najmanjše število članov.

17. Tudi upravičenega skupinskega interesa zakon posebej ne opredeli, je pa jasno, da je ta interes pravni interes, torej v zvezi s tem, da kolektivna pogodba neposredno posega v pravice ali pravni položaj skupine kot predlagatelja, zaradi česar ta skupina upravičeno zahteva ugotovitev neskladnosti KPPO z zakoni in panožno kolektivno pogodbo. Ta opredelitev izključuje uveljavljanje nekih drugih interesov, ki niso pravni (npr. le ekonomski, poslovni, dejanski, moralni itd.). Zakon govori o „upravičenem uveljavljanju skupinskega interesa“, ki se presoja glede na vse okoliščine primera, tudi ob upoštevanju ravni sklenjene in v sodnem sporu izpodbijane (domnevno neskladne) kolektivne pogodbe. Obstajati mora torej skupina delavcev, z interesom, ki je lasten prav tej skupini kot celoti.

18. Skupinski interes oblikujejo člani skupine. Zato skupina ne more oblikovati in zastopati različnih interesov. Opredelitev skupinskega in tudi pravnega interesa pa se presoja v povezavi z vsebino zahtevka, ki ga skupina uveljavlja v kolektivnem delovnem sporu. V konkretnem primeru je to spor po 6.c členu ZDSS-1. Pomembno je tudi, da gre za skupinski interes skupine, ki uveljavlja sodno varstvo, in ne za morebiten interes ali koristi drugih oseb. Skupinski interes mora biti tudi upravičen. Zakon določa, da se pri tem zlasti upošteva raven, na kateri je bila sklenjena kolektivna pogodba.

_Razlogi za odločitev_

19. Pet delavcev, ki sestavljajo skupino (predlagatelja) v tem sporu, v zvezi z zahtevkom, ki so ga postavili (neskladnost priloge 5. KPPO z ZIS in KPDGT ter neskladnost priloge 4 KPPO z ZDR-1), uveljavlja isti interes.

20. V primeru priloge 5 KPPO gre za vprašanje delitve napitnine, ki je zbrana na igralnih avtomatih. V tem primeru se predlagatelj zavzema za to, da se napitnina zbira in deli med vse zaposlene, ne le na nekaterih delovnih mestih, po posameznih oddelkih in organizacijskih enotah, saj meni, da je takšna ureditev v nasprotju z ZIS in KPDGT. Ne glede na to, če navedeno napitnino prvi, tretji, četrti in peti član skupine že prejemajo, in je ne prejema le drugi član skupine, to ne pomeni, da prav v zvezi z zahtevkom za ugotovitev neskladnosti te priloge KPPO z zakonom in panožno kolektivno pogodbo niso v enakem položaju in niso izoblikovali oziroma nimajo enakega interesa za ugotovitev neskladnosti KPPO. Ta interes so jasno izrazili že s tem, kaj uveljavljajo. Enako velja za prilogo 4 KPPO. V tem primeru se zatrjevana neskladnost z zakonom nanaša na prikrajšanje pri plačilu uspešnosti „delavca oziroma skupine“, ki jo drugi član skupine (natakar) sicer prejema, ne prejemajo pa je prvi, tretji, četrti in peti član skupine. Tudi v tem primeru vsi člani skupine zahtevajo isto – presojo skladnosti KPPO z zakonom.

21. Ob tej presoji - presoji o procesnem upravičenju skupine - ki ni vsebinska, je torej pomembno le, da gre za skupino z enakim interesom, ki pa se v tej zadevi povezuje le z vprašanjem skladnosti KPPO z zakoni in panožno kolektivno pogodbo. Samo v tem okviru oziroma v zvezi s tem zahtevkom je treba presojati tudi pravdno upravičenje skupine in njen interes. Presoja interesa kot elementa pravdnega upravičenja z upoštevanjem tega, ali se bo položaj posameznega člana skupine v primeru, če z zahtevkom uspejo, spremenil na slabše ali boljše, gre predaleč in obenem meša skupinski interes (kot predpostavko za uveljavljanje sodnega varstva) z morebitno bodočo koristjo ali škodo posameznikov. Neobstoja pravdnega upravičenja skupine ni mogoče vezati na morebitno ureditev pravic in obveznosti za posamezne člane skupine, če bi skupina morda uspela (ali delno uspela) z zahtevkom za ugotovitev neskladnosti priloge 5 KPPO z ZIS in KPDGT in priloge 4 z ZDR-1. Posledice same odločitve so tudi sicer zgolj hipotetične in nejasne, saj uspeh predlagatelja v tem sporu še ne pomeni, da bodo stranke KPPO (in ne predlagatelj, ki ni ta stranka!) sklenile novo KP in če, kako bodo v tej pogodbi (v škodo ali korist posameznih delavcev, članov skupine) uredile pravice. Zato tudi sicer ni mogoče v naprej sklepati, da bi uspeh skupine pomenil, da bi člani skupine, ki so blagajniki, posledično prejeli manj napitnine, le drugi član skupine (natakar) pa več, oziroma obratno v primeru uspešnosti „delavca oziroma skupine.“

22. Obenem takšna presoja procesne legitimacije spregleda naravo spora, kot ga opredeljuje zahtevek. Gre za spor o pravici. Šele, če se bo rešil ugodno za predlagatelja (oziroma bo ta delno uspel), bo prišlo do tega, da bodo stranke KPPO pravice urejale na novo oziroma drugače. Šele takrat bo lahko prišlo do usklajevanja različnih interesov. Morebiten potencialno ugodnejši bodoči položaj nekaterih delavcev, ki sestavljajo skupino, pa ne more vplivati na presojo o upravičenem skupinskem interesu.

23. Sodišči druge in prve stopnje se tudi zmotno sklicujeta na presojo skupinskega interesa z upoštevanjem interesov in položaja drugih zaposlenih pri prvem nasprotnem udeležencu in njihovega različnega položaja. Kot navedeno drugi delavci (v primeru skupine delavcev kot predlagatelja kolektivnega spora v zvezi s kolektivnimi pogodbami) niso pomembni pri presoji po navedeni določbi, saj se ta nanaša le na legitimacijo predlagatelja, te pa ni mogoče povezovati z interesi oziroma pravicami ostalih zaposlenih (ali sindikatov).

24. Nasprotno tolmačenje sodišč druge in prve stopnje bi pomenilo, da v primeru različnih interesov zaposlenih pri nekem delodajalcu oziroma različnih interesov med posameznimi sindikati, ki zastopajo različne zaposlene, dejansko ne bi bilo mogoče vložiti predloga za sodno varstvo za ugotovitev neskladnosti podjetniške kolektivne pogodbe oziroma dela te pogodbe z zakonom, razen v primeru, če bi tak predlog vložile stranke kolektivne pogodbe (prvi odstavek 47. člena ZDSS-1). To pa bi onemogočilo možnost sodnega varstva in izvotlilo določbo drugega odstavka 47. člena ZDSS-1. 25. Obenem predlagatelj v tem sporu uveljavlja tudi interes, ki je upravičen, saj uveljavlja neskladnost kolektivne pogodbe, ki velja za člane skupine in ureja njihove pravice.

26. Glede na navedeno sta sodišči druge in prve stopnje napačno tolmačili določbo drugega odstavka 47. člena ZDSS-1 in s tem v zvezi napačno presodili, da procesna predpostavka skupinskega interesa ne obstaja. Revizijsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP sklep sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje v I/I., I./3. in I./4. izreka (ki določa način izvršitve – objavo sodbe) ter sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo, posledično pa je razveljavilo tudi odločitve obeh sodišč nižje stopnje o stroških postopka. Zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

27. Posledica navedene odločitve je tudi, da se odločitev o stroških revizijskega postopka pridrži za končno odločbo.

28. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 v nadaljevanju KPPO 2 v nadaljevanju ZIS, Ur. l. RS, št. 27/95 in nadalj. 3 v nadaljevanju KPDGT, Ur. l. RS, št. 56/2018 in nadalj. 4 v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj. 5 V nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj. 6 Glej 19. in 20. člen Zakona o kolektivnih pogodbah (Ur. l. RS, št. 43/2006). 7 Glej npr. sodbo in sklep VIII Ips 118/2008 z dne 7. 10. 2008.