Jedro

Zgolj dodana trditev o nedobrovernosti staršev tožencev ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe za nepremičnine, za katere tožnik trdi, da jih je priposestvoval, ne more spremeniti dejanskega kompleksa pravde v smeri, da ne bi bila več podana objektivna identiteta tožbe na priposestvovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke, ker je bilo o sporu že pravnomočno razsojeno v zadevi P 1887/2006-II.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in v pritožbi opozarja, da ni izpolnjen pogoj identičnosti dejanske podlage tožbenega zahtevka. Ta je pri sedanji tožbi razširjena, saj je tožnik zatrjeval tudi, da sta bila pravna prednika tožencev ob sklenitvi pogodbe dne 12.6.1970 nedobroverna. Nova tožba ima novo trditveno podlago. O tej trditveni podlagi sodišče še ni odločilo. Ker je prvostopno sodišče napačno ugotovilo identičnost dejanske podlage tožbenega zahtevka, je zmotno ugotovilo dejansko stanje, na tako zmotno ugotovljeno dejansko stanje pa napačno uporabilo materialnopravno določbo 2. odstavka 319. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno (2. odstavek 319. člena ZPP). Ob tem je pravilno ugotovilo, da sta podana tako subjektivna kot objektivna identiteta spora in se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na izčrpne razloge sodišča prve stopnje na drugi in tretji strani izpodbijanega sklepa. Pritožba nima prav, ko zatrjuje, da sedanja tožba temelji na novi dejanski podlagi tožbenega zahtevka. Zatrjevano pravno razmerje je namreč povsem enako pravnemu razmerju iz predhodne pravde in gre za enak historičen dogodek oziroma dejanski kompleks. Pravnomočnost v takem primeru zajema vsa dejstva, s katerimi se utemeljuje tožbeni zahtevek, tudi dejstva, ki v prejšnji pravdi niso bila navedena (pa bi morebiti morala biti), če predstavljajo sestavni del istega dejanskega kompleksa (primerjaj odločitvi Vrhovnega sodišča RS II Ips 596/2005, II Ips 85/2009). Zgolj dodana trditev o nedobrovernosti staršev tožencev ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe za nepremičnine, za katere tožnik trdi, da jih je priposestvoval, tako ne more spremeniti dejanskega kompleksa pravde v smeri, da ne bi bila več podana objektivna identiteta tožbe na priposestvovanje. Ker glede na navedeno v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi v okviru uradnega preizkusa, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.