Jedro

Seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pri subjektivni kumulaciji zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne pride v poštev.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožniki so vložili tožbo, s katero je vsak od njih zahteval plačilo zneska v višini 36.687,91 EUR. Tožbeni zahtevki se nanašajo na povrnitev vojne (premoženjske in nepremoženjske) škode, ki jo je njihovi pravni prednici M. P. povzročil nemški okupator v času druge svetovne vojne v skupni višini 110.063,73 EUR (vsak od tožnikov zahteva plačilo tretjine tega zneska). Zahtevek so oprli na določbo 26. člena Ustave Republike Slovenije zaradi opustitve sprejema ustrezne zakonodaje, na podlagi katere bi bila določena višina odškodnine za nastalo vojno škodo ter postopek njenega uveljavljanja.

2. Sodišče prve stopnje je tožbo drugega tožnika zavrglo, zahtevek prvega tožnika in tretje tožnice pa zavrnilo. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevkih prvega tožnika in tretje tožnice za nepremoženjsko škodo (znesek v višini 4.825,97 EUR), spremenilo in v tem obsegu tožbo zavrglo, sicer pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje so tožniki vložili revizijo in se glede dovoljenosti revizije zavzeli za seštevanje zahtevkov vseh treh tožnikov.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (neposredna revizija). Če se vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe giblje v razponu med 2.000,00 EUR in 40.000,00 EUR, je revizija dovoljena le, če jo dopusti sodišče (dopuščena revizija).(1) Tožniki bi lahko v tej pravdi postavljene zahtevke uveljavljali v ločenih tožbah, povsem neodvisno drug od drugega, in imajo torej položaj navadnih sospornikov v smislu določbe 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP. Glede na vsebino postavljenih zahtevkov tožniki ne nastopajo kot solidarni upniki.

7. O zahtevkih tožnikov je bilo z odločbo sodišča druge stopnje odločeno tako, da je bila s sklepom tožba drugega tožnika zavržena v celoti, tožba prvega tožnika in tretje tožnice pa v delu, ki se nanaša na plačilo nepremoženjske škode. V presežku sta bila zahtevka prvega tožnika in tretje tožnice (glede premoženjske škode) s sodbo zavrnjena. Ker je na podlagi določb 384. člena ZPP zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, revizija dovoljena, če bi v primeru meritorne odločitve o takšnem zahtevku sodba izpolnjevala pogoje za dovoljenost revizije po 367. členu ZPP, je potrebno v konkretnem primeru dovoljenost revizije presojati glede na višino zahtevka, s katerim posamezni tožnik ni uspel. Dovoljenost revizije se torej presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP za zahtevek vsakega tožnika posebej. Seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pri subjektivni kumulaciji zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne pride v poštev. Nasprotno stališče revidentov ni utemeljeno, saj dovoljenost revizije ne more biti odvisna zgolj od (večjega) števila oseb, ki skupaj vložijo tožbo. V takšnem primeru bi posamezni tožnik namreč dobil pravico do pravnega sredstva zaradi drugega tožnika, ki z njim sicer toži, z ničemer pa ne posega v njegov pravni interes. Na drugi strani pa bi toženka pridobila možnost izpodbijati sodbo z revizijo, ki je ne bi imela, če bi tožniki tožili vsak zase. S tem pa bi bil ogrožen pravni interes tožnikov.(2)

8. Zahtevek posameznega tožnika ne presega praga dovoljenosti neposredne revizije. Ker revizija ni bila dopuščena, jo je moralo revizijsko sodišče iz nanizanih razlogov zavreči (določba 377. člena ZPP).

Op. št. (1): Tretji in četrti odstavek 367. člena ZPP.

Op. št. (2): Odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 94/2015, II Ips 19/2015, II Ips 342/2014, II 203/2014, II Ips 46/2013, III Ips 86/2014...