Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, s katerim je na podlagi 88. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) uveljavljal ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodišče prve stopnje je presojalo, ali v skladu z ZDen obstajajo ovire za vračilo predmeta sporne pogodbe v naravi. Ugotovilo je, da takšne ovire obstajajo, da torej vračilo v naravi ne bo mogoče in zato ni utemeljena ničnostna sankcija po 88. členu ZDen.
2. Pritožbeno sodišče je tožnikovi pritožbi delno ugodilo ter ugotovilo, da je prodajna pogodba nična, prav tako na njeni podlagi izvedena vknjižba lastninske pravice, zaradi česar naj se vzpostavi prvotno zemljiškoknjižno stanje.
3. Proti sodbi vlaga predlog za dopustitev revizije prvotoženka. Predlaga dopustitev revizije glede sledečih pravnih vprašanj: - ali je sodišče pravilno uporabilo določilo 88. člena ZDen; - ali se določila 88. člena ZDen uporabljajo v primerih, ko ni možno vračilo v naravi; - ali je pravilno stališče drugostopnega sodišča, da je po 88. členu ZDen ničen vsak pravni posel, s katerim je po uveljavitvi ZDen prišlo do razpolaganja s premoženjem, čeprav je ugotovljeno, da ne more biti predmet vračilo v naravi; - ali je pravilna odločitev sodišča, da gre v danem primeru za situacijo razpolaganja s premoženjem, glede katerega je obstajala dolžnost vrnitve; - ali je potrebno za vsak pravni posel, ki je bil sklenjen po uveljavitvi ZDen, na podlagi 88. člena ZDen ugotoviti, da je ničen? Če da, kakšen je potem sploh pomen tovrstnega pravdnega postopka; - ali je pravdno sodišče v tovrstnih zadevah pristojno, za potrebe odločanja o ničnosti pravnega posla ugotavljati morebiten obstoj zakonskih ovir za vračilo premoženja v naravi; - kakšen je namen pravdnega postopka in naloga sodišča v tovrstnih pravdah (zaradi ugotavljanja ničnosti pravnih poslov za namen odločanja v denacionalizacijskem postopku); - ali je zahtevek izbrisne tožbe dopusten v pravdah zaradi ugotovitve ničnosti, ki so sprožene v okviru denacionalizacijskih postopkov; - ali je izbrisna tožba možna in dopustna zoper dobrovernega pridobitelja vknjižene pravice; - ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo dejanskega stanja v nasprotju z listinskimi dokazi kršilo pravilo o dokazni oceni; - ali je sodba sodišča druge stopnje obremenjena s kršitvijo po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP); - ali je v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, vezano na pravno korist tožnika v tovrstnih zadevah; - ali predstavlja izpodbijana sodba upravičen poseg v lastninsko pravico drugo in tretje tožene stranke na obravnavani nepremičnini.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, je predlog prvotoženke zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).