Jedro

Glede na to, da je tožnik invalid III. kategorije s spremenjeno delovno zmožnostjo, je bila tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi med drugim dolžna upoštevati tudi tožnikovo preostalo delovno zmožnost oziroma omejitve, priznane z odločbo ZPIZ.

Dokazno breme, da je bilo delovno mesto izdelovalec žičnih jeder za tožnika ustrezno, je bilo na toženi stranki. Ta zgolj s sklicevanjem na navedbo v ponujeni pogodbi o zaposlitvi - „delo v skladu z odločbo IK 3.032.029“ - ni dokazala, da je tožniku ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (s ponudbo nove), ki jo je tožnik prejel 11. 1. 2007 ter jo razveljavilo in odločilo, da ostane v veljavi pogodba o zaposlitvi z dne 1. 10. 2003 tudi po 11. 1. 2007. Ugotovilo je, da tožena stranka tožniku, ki je invalid III. kategorije, ni ponudila v podpis pogodbe za ustrezno delovno mesto v skladu s predpisi o odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu.

2. Sodišče druge stopnje je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s presojo, da bi morala tožena stranka tožniku ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti. Ker mu je ponudila v podpis neustrezno pogodbo o zaposlitvi, je odpoved nezakonita.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo tožena stranka, ki uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), isto kršitev pa je ponovilo tudi sodišče druge stopnje, ki je poleg tega nepravilno uporabilo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji). Sodišče druge stopnje ni obrazložilo, na podlagi katerih predpisov je delodajalec dolžan v pogodbi o zaposlitvi citirati izrek odločbe invalidske komisije in na podlagi katerih določb oziroma predpisov utemeljuje stališče, da ne zadostuje v pogodbi o zaposlitvi le navedba, da gre za opravljanje dela v skladu z odločbo invalidske komisije. Razlogi izpodbijane sodbe si tako, kot razlogi sodišča prve stopnje, glede ustreznosti oziroma neustreznosti dela po ponujeni pogodbi o zaposlitvi med seboj nasprotujejo. Po eni strani se navaja, da iz ponujene pogodbe o zaposlitvi ni razvidno, ali so bile upoštevane omejitve v skladu z odločbami invalidske komisije, po drugi pa, da je tožena stranka ponudila tožeči stranki pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki zanjo glede na dokončno odločbo invalidske komisije ni ustrezna. V nadaljevanju sodišče druge stopnje navaja spet, da neustreznosti tožeča stranka ne more odpraviti z navedbo, da so bile upoštevane omejitve v skladu z mnenjem invalidske komisije, saj ni razvidno, kakšne so pogodbene obveznosti delavca na ponujenem delovnem mestu, niti ni jasno, kaj bi na ponujenem delovnem mestu, glede na obsežne omejitve, tožnik dejansko delal. Ni tudi obrazloženo stališče, da je ustreznost dela mogoče ugotoviti le iz opisa konkretnega delovnega mesta iz pogodbe o zaposlitvi. Napačno so bile uporabljene določbe 101. člena ZPIZ-1, saj tožnik ni zahteval dopolnilnega izvedenskega mnenja invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta, kot to določa peti odstavek 101. člena ZPIZ-1. Nenazadnje bi to lahko preizkusilo sodišče samo v okviru 34. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004), saj se v dejansko ustreznost ponujenega delovnega mesta niti ni spuščalo. Ponujena pogodba o zaposlitvi vsebuje izčrpen opis del in nalog, ki naj bi jih opravljala tožeča stranka. Zato je nerazumljivo stališče sodišča druge stopnje, da se glede tega pogodba o zaposlitvi ne more sklicevati na druge akte. Glede na to, da se pogodba o zaposlitvi ne sklicuje na druge akte in da vsebuje opis dela, je v tem delu po mnenju revizije tudi zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeči stranki delovno razmerje ni prenehalo zaradi invalidnosti, temveč iz poslovnega razloga. Njegovo delovno mesto je bilo ukinjeno, zato je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi in mu zagotovila drugo delovno mesto, vendar je tožnik podpis nove pogodbe o zaposlitvi odklonil. Dokazni postopek bi se moral izvajati v smeri ugotovitve razloga za odklonitev ponujene pogodbe o zaposlitvi. Zato revizija predlaga razveljavitev sodbe sodišča prve in druge stopnje oziroma sodbe sodišča druge stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve oziroma druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi na pravilno uporabo materialnega prava po uradni dolžnosti. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. V reviziji zatrjevanih neskladij o tem, ali je iz opisa delovnega mesta v ponujeni pogodbi o zaposlitvi razvidno, ali in katere omejitve v skladu z odločbami invalidske komisije so upoštevane, v izpodbijani sodbi ni. Prav tako si razlogi o ustreznosti oziroma neustreznosti ponujenega delovnega mesta med sabo ne nasprotujejo. Izpodbijano sodbo je mogoče preizkusiti, saj iz nje izhaja jasno stališče, da pripis „delo v skladu z odločbo IK 3.032.029“ k opisu nalog ponujenega delovnega mesta ne dokazuje njegove ustreznosti, pa tudi sam opis delovnega mesta ne dokazuje, da je za tožnika ustrezno in v skladu z omejitvami iz odločbe invalidske komisije. Zatrjevane kršitve tudi ni v ugotovitvi, da se stranki v pogodbi o zaposlitvi, ko gre za opis dela, ne moreta sklicevati na druge akte. Tožena stranka se v predlogu pogodbe o zaposlitvi sklicuje na odločbo ZPIZ (ki naj po njenem dopolnjuje opis del na delovnem mestu izdelovalec žičnih jeder), zato v ugotovitvi sodišča ni protispisnosti.

7. Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno.

8. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto izdelovalec žičnih jeder. Tožnik je invalid III. kategorije, ki mu je bila z odločbo ZPIZ z dne 20. 4. 2006 in 28. 11. 2006 priznana pravica do razporeditve na drugo delovno mesto z omejitvami dviganja in prenašanja bremen nad 10 kg ter dela v prisilni drži. 9. Po prvem odstavku 116. člena ZDR delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga, razen če mu ni možno zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. To določbo dopolnjuje 40. člen Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI, Ur. l. RS, št. 63/2004, 72/2005), ki v prvem odstavku določa, da delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu s tem zakonom oziroma predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem. Če delodajalec invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi na primernem delovnem mestu (ki je opredeljeno v drugem odstavku 37. člena ZZRZI), oziroma na ustreznem delovnem mestu v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI, o čemer odloči komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi (četrti odstavek 40. člena ZZRZI). Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri čemer je postopala po določbi prvega odstavka 40. člena ZZRZI. Glede na to, da je tožnik invalid III. kategorije s spremenjeno delovno zmožnostjo, je bilo ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi torej med drugim upoštevati tudi tožnikovo preostalo delovno zmožnost oziroma omejitve, priznane z odločbo ZPIZ. Določba 101. člena ZPIZ-1, na katero se sklicuje revizija, ureja dolžnosti delodajalca in postopke v zvezi s premestitvijo na drugo delovno mesto zaradi invalidnosti, zato v tem primeru, ko gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove, ne pride v poštev.

10. Revizijska trditev, da se sodišče v ustreznost ponujenega delovnega mesta ni spuščalo, ni točna. Bistveno vprašanje, s katerim se je ukvarjalo, je bila prav ustreznost ponujenega delovnega mesta, saj je bila od tega odvisna zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odločilni razlog za odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bila dejanska ugotovitev sodišča, da tožniku ni bilo ponujeno ustrezno delo. Dokazno breme, da je bilo delovno mesto izdelovalec žičnih jeder za tožnika ustrezno, je bilo na toženi stranki. Ta zgolj s sklicevanjem na navedbo v ponujeni pogodbi o zaposlitvi - „delo v skladu z odločbo IK 3.032.029“ - ni dokazala, da je tožniku ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo. Ker ustreznost ponujenega delovnega mesta tudi iz opisa delovnega mesta ne izhaja in ker je pooblaščena zdravnica izpovedala, da vseh del ponujenega delovnega mesta tožnik glede na omejitve ne bi mogel opravljati, je zaključek sodišča, da tožniku ni bilo ponujeno ustrezno delo in je zaradi tega odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, materialno pravno pravilen. Invalidu III. kategorije v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI ni mogoče zakonito odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če mu delodajalec ne ponudi v podpis nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo.

11. Druge revizijske navedbe za odločitev niso relevantne, zato se revizijsko sodišče do njih ni opredelilo (383. člen ZPP v povezavi s 360. členom ZPP).

12. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je revizijsko sodišče sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.