Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revidentki kot pomembno pravno vprašanje navajata vprašanje, ki ne izhaja iz dejanskega stanja te zadeve, zato to vprašanje ni bistveno za odločitev v tej zadevi. V posledici tega tudi uveljavljani pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije ni izkazan.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentki) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentk zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Izola, št. 351-317/2013 z dne 29. 1. 2014. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo revidentk za izdajo potrdila, da ima stavba z oznako ... na zemljišču parc. št. 2 k. o. ..., uporabno dovoljenje po zakonu. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je današnja stavba večja od stavbe, zgrajene pred 31. 12. 1967 (tlorisna velikost je s prvotnih 48 m² povečana na 66 m²), in da je spremenjena namembnost stavbe iz nestanovanjske v stanovanjsko stavbo. Zato pogoji za izdajo potrdila (uporabnega dovoljenja po samem zakonu) po 1. točki prvega odstavka 197. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1)(1) niso izpolnjeni. Tožena stranka je z odločbo, št. 35110-12/2014/2 (00641117) z dne 5. 5. 2014, pritožbo revidentk zoper prvostopenjski akt zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. To stališče je v skladu z Ustavo RS (glej odločbe Ustavnega sodišča RS, kot npr.: Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentki uveljavljata, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Odločitev o vprašanju pa mora biti pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V revizijskem postopku pred Vrhovnim sodiščem je namreč poudarjen objektivni pomen tega izrednega pravnega sredstva in s tem vloga Vrhovnega sodišča pri razvoju prava, v usmerjanju sodne prakse in zagotavljanju njene enotnosti.(2)

7. Revidentki sta kot pomembno pravno vprašanje navedli vprašanje: „Ali se stranki na njeno zahtevo v skladu z določili 1. točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1 izda potrdilo, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu, če je prišlo po 31. 12. 1967 na stavbi do sprememb, namembnost stavbe pa se s spremembo stavbe ni bistveno spremenila?“. Pojasnili sta, da po njunem mnenju samo sprememba velikosti stavbe še ne pomeni, da izdaja potrdila po 1. točki prvega odstavka 197. člena ZGO-1 ni mogoča. Navajata, da je sodišče prve stopnje tudi v drugih podobnih primerih štelo, da določbe 197. člena ZGO-1 ni mogoče uporabiti v primerih, ko so bile stavbe po 31. 12. 1967 predmet nadaljnjih gradbenih posegov, za katera je moral investitor pridobiti ustrezno upravno dovoljenje.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga revidentki navajata, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj ne izhaja iz dejanskega stanja te zadeve in zato ni bistveno za odločitev v tej zadevi.

9. V obravnavani zadevi je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da sta se spremenili tako tlorisna velikost stavbe, kot tudi njena namembnost. Tej ugotovitvi je pritrdilo tudi sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi in je del dejanskega stanja, ki ga v reviziji ni mogoče izpodbijati (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Vprašanje revidentk pa temelji na predpostavki, ki ne izhaja iz dejanskega stanja obravnavane zadeve, to je, da se namembnost stavbe ni bistveno spremenila. Zato njuno vprašanje ni bistveno za odločitev v tej zadevi. V posledici tega tudi uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

10. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. (1) ZGO-1 v 1. točki prvega odstavka 197. člena glede stavb določa, da se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po samem zakonu vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisan način evidentirana v zemljiškem katastru. Glede pogoja evidentiranja v zemljiškem katastru pa v tretjem odstavku 197. člena dopušča možnost kasnejšega evidentiranja. V takem primeru uporabno dovoljenje časovno veže na kasnejšo evidentiranje.

(2) Enako tudi odločba Ustavnega sodišča RS Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009; 14. točka obrazložitve.