Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniki so uveljavljali ugotovitev lastninske pravice na stanovanjih, glede katerih so leta 2009 z Javnim medobčinskim stanovanjskim skladom Maribor (v nadaljevanju JMSSM) sklenili prodajne pogodbe kot imetniki stanovanjske pravice. Te nepremičnine so bile leta 1945 zaplenjene dedu drugega toženca, zaplemba je bila leta 1997 razveljavljena in Mestni občini Maribor (v nadaljevanju MOM) naložena njihova vrnitev. Tožniki so trdili, da so jim bila stanovanja prodana v času, ko je bil zahtevek Ota Blankeja za vrnitev zaplenjenega premoženja pravnomočno zavrnjen, da so bila stanovanja tožnikom prodana na podlagi določb Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju SZ) in so zato zunajknjižni lastniki teh stanovanj. Postopek vrnitve zaplenjenega premoženja je bil namreč večkrat obnovljen, sedaj pa je prekinjen do odločitve v obravnavani zadevi.

2. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka) in zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je vsak od tožnikov do celote lastnik stanovanja v stanovanjsko poslovni stavbi ... oziroma večstanovanjski stavbi ..., ki bo v elaboratu za ureditev etažne lastnine, izdelanim s strani izvedenca geodetske stroke, označeno kot posamezni del stavbe, in ustreznega solastninskega deleža na skupnih delih stavbe (II. točka izreka). Tožbo je zavrglo glede podrednega tožbenega zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice prvega toženca na teh stanovanjih in za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov z vknjižbo lastninske pravice drugega toženca.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbe tožnikov in stranskih intervenientov zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo v izpodbijanem delu (v II. točki izreka).

4. Stranska interevenienta sta zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. V njem navajata, da naj bi šlo za pomembna pravna vprašanja, glede katerih naj sodna praksa višjih sodišče ne bi bila enotna (nasprotovanje odločitvi VSM I Cp 1051/2017), sodne prakse Vrhovnega sodišča pa naj ne bi bilo. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj: (1.) Ali je bil prenos lastništva spornih stanovanj z MOM na JMSSM na način, kot je bil izveden in realiziran v tem primeru, pravno veljaven ali ne? (2.) Ali je bil JMSSM zavezanec za prodajo spornih strahovanj imetnikom stanovanjske pravice po določbah SZ, na podlagi 117. člena SZ, ali ne? (3.) Ali je pravilno stališče, da je zahteva imetnika stanovanjske pravice za odkup stanovanja po določbah SZ bistveni element prodajne pogodbe v tem smislu, da je prodajna pogodba, sklenjena po določilih SZ, neveljavna, če te zahteve ni bilo? (4.) Ali drži, da stanovanja, na katerih tožniki uveljavljajo izvirno pridobitev lastninske pravice, niso bila v postopku denacionalizacije?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).