Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju v I. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek na izročitev nepremičnine parc. št. 614/22 k. o. ..., ki je last tretje tožnice, v njeno posest, ter prepoved tožencema v bodo..e kakorkoli posegati v posest nepremičnine.(1) Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek na izročitev nepremičnine parc. št. 614/21 k. o. ... prvi tožnici v soposest. V II. točki izreka je tožencema naložilo izročitev drugemu tožniku in tretji tožnici nepremičnino parc. št. 614/21 k. o. ... v soposest. V III. točki izreka je odločilo, da sta toženca solastnika nepremičnine parc. št. 614/22 k. o. ... vsak do 1/4 in da jima je tretja tožnica dolžna izstaviti zemljiškoknjižno sposobno listino za vpis lastninske pravice, ker jo bo sicer nadomestila sodba. Zaključilo je, da sta bili glede nepremičnine parc. št. 614/22 k. o. ... prva tožnica (pri njenemu nakupu in vpisu v ZK) in tretja tožnica (pri sklenitvi darilne pogodbe in vpisu v ZK) nedobroverni. Kot predhodno vprašanje je ugotovilo, da sta kupoprodajna pogodba z dne 1. 12. 1995 (sklenjena med prodajalcem in prvo tožnico) in darilna pogodba z dne 22. 8. 1997 (sklenjena med prvo tožnico in tretjo tožnico) nični. Glede nepremičnine parc. št. 614/21 k. o. ... pa je zaključilo, da je bil tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi na ugotovitev, da sta toženca solastnika te parcele, vsak do 1/2, pravnomočno zavrnjen (sodba sodišča prve stopnje z dne 22. 2. 2010 in sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 30. 3. 2011). Ker so solastniki te nepremičnine drugi tožnik, tretja tožnica in oba toženca, vsak do neoddeljene 1/4, je ugodilo zahtevku drugega tožnika in tretje tožnice na izročitev te nepremičnine v soposest (100. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ), tožbeni zahtevek prve tožnice pa je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo v III. točki spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi tožencev, da je tretja tožnica dolžna izstaviti zemljiškoknjižno sposobno listino (v nadaljevanju ZK listino) za vpis lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 614/22 k. o. ..., v korist obeh tožencev, vsakega do 1/2, ker jo bo sicer nadomestila ta sodba; ter zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da sta toženca lastnika iste nepremičnine, vsak do 1/2. V preostalem je pritožbo tožnikov zavrnilo.

3. Tožniki so vložili predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Predlagajo, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede treh pravnih vprašanj: 1) Ali gre pri zahtevku, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki je po starejši sodni praksi sledil ugotovitvenemu zahtevku, da je določena oseba (so)lastnica določene nepremičnine na podlagi priposestvovanja, za navidezno eventualno kumulacijo prvo postavljenega ugotovitvenega zahtevka in drugo postavljenega dajatvenega zahtevka oziroma ali gre v takem primeru za en sam tožbeni zahtevek, in če gre za takšno navidezno eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov oziroma za en sam tožbeni zahtevek, ali je dopustno tako postavljeni tožbeni zahtevek razdružiti na način, da se ugodi drugo postavljenemu dajatvenemu zahtevku na izstavitev z. k. listine, medtem ko se prvo postavljeni ugotovitveni zahtevek zavrne? Ali takšna razdružitev tožbenega zahtevka predstavlja glede na konkretne okoliščine primera spremembo ugotovitvenega zahtevka v dajatveni in s tem prekoračitev s strani pravdnih strank postavljenega zahtevka? 2) Ali lahko prvi kupec določene nepremičnine, ki ima to nepremičnino v posesti in s katero naj bi prodajalec dvakrat razpolagal, v pravdnem postopku, ki teče na podlagi njegove tožbe, ki se glasi na izstavitev ZK listine za vpis lastninske pravice na tej nepremičnini, naperjene zoper drugega kupca oz. pridobitelja te nepremičnine, ki se je vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik, uspešno uveljavlja ugovor ničnosti druge kupoprodajne pogodbe iz razloga t. i. nedopustne dvojne prodaje (ugovor prodane in izročene stvari), četudi kupoprodajna pogodba, ki jo je prvi sklenil s prodajalcem ne omogoča pridobitve lastninske pravice in njene vknjižbe v zemljiški knjigi na tej nepremičnini (neobstoj pravnega naslova) oziroma četudi nima v dobroverni lastniški posesti, ker na podlagi pravnega posla, na katerega se sklicuje, lastninske pravice na tej nepremičnini ni pridobil (neobstoj dobroverne lastniške posesti)? 3) Ali mora prvi kupec v primeru t. i. dvojne prodaje vložiti izbrisno tožbo v skladu z Zakonom o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), pri kateri je glede na zahteve iz 243. člena ZZK-1 tožbeni zahtevek drugačen, ali pa lahko zoper drugega oziroma kasnejšega zemljiškoknjižnega lastnika določene nepremičnine naperi že zgolj tožbeni zahtevek, ki se glasi na izstavitev ZK listine? V zvezi s prvi vprašanjem se tožniki sklicujejo na sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 125/2005. Navajajo, da gre pri tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi (1.2. točka - ugotovitev lastninske pravice in izstavitev ZK listine) za en sam tožbeni zahtevek. Takratna sodna in odvetniška praksa je zahtevala, da se poleg ugotovitvenega zahtevka (na podlagi izvirne pridobitve lastninske pravice) postavi še dajatveni zahtevek na izstavitev ZK listine. Dajatveni zahtevek je zgolj akcesorne narave; bil je odvisen od glavnega - ugotovitvenega, zato je pritožbeno sodišče napačno odločilo, ko je ugotovitvenega zavrnilo in ugodilo dajatvenemu. V zvezi z drugim vprašanjem navajajo, da so tožniki ves čas postopka opozarjali, da kupna pogodba in dogovor z dne 14. 4. 1967, s katerim naj bi toženca pridobila predmetno nepremičnino (614/22, k.o. ...), ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev in vknjižbo solastninske pravice tožencev na tej nepremičnini in se toženca na njeni podlagi nista mogla vpisati v zemljiško knjigo kot solastnika. Ugovor ničnosti zaradi „dvojne prodaje“ določene nepremičnine zaradi izstavitve ZK listine pa lahko uspešno uveljavlja le tisti prvi kupec zoper zemljiškoknjižnega posestnika, ki ima hkrati pravni naslov za vknjižbo lastninske pravice na tej nepremičnini. Sodišče je odločalo v nasprotju z določbami 27., 28., 40., 43. in 49. členom SPZ. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo VSM Cp 1783/2009 z dne 10. 6. 2009, sodbo VSL II Cp 306/2012 z dne 12. 12. 2012, sodbo VSL I Cp 4919/2008 z dne 10. 3. 2009, sodbo VSRS II Ips 83/1993 z dne 16. 9. 1993 in sodba ter sklep VSL II Cp 199/2009 z dne 17. 6. 2009. Posest tožencev je bila nedobroverna in nelastniška, zato tudi ni prišlo do priposestvovanja te nepremičnine. Glede tretjega vprašanja navajajo še, da sta sodišči kršili določbo 243. člena ZZK-1 in 8. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sklicujejo se na sodbo in sklep VSL II Cp 199/2009 z dne 17. 6. 20109, sodbo VSK I Cp 1234/2006 z dne 6. 6. 2007, sklep VSL II Cp 641/2010 z dne 3. 3. 2010, sklep VSL II Cp 3347/2011 z dne 24. 11. 2011, sodbo VSRS II Ips 567/2009 z dne 30. 6. 2011, sodba VSRS II Ips 557/2007 z dne 21. 5. 2009. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožnikov, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožnikov za dopustitev revizije zavrnilo.

Op. št. (1): O zavrnitvi tožbenega zahtevka prve tožnice na izročitev nepremičnine v njeno posest je bilo že odločeno s sodbo sodišča prve stopnje z dne 16.2. 2009 in potrjeno s sodbo sodišča druge stopnje z dne 25. 11. 2009.