Jedro

Za presojo, ali je pri izročitvi predmetov s strani obdolženca šlo za kršitev ZKP, je bistveno vprašanje, ali je v trenutku poziva policista obdolžencu k izročitvi predmetov nanj že bil osredotočen sum (razlogi za sum), bodisi storitve kaznivega dejanja bodisi prekrška. V prvem primeru se sproži pravica obdolženca oziroma dolžnost policije za pravni pouk o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP, v drugem pa po drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1. Sum je vsekakor bil osredotočen na obdolženca, bodisi glede kaznivega dejanja ali prekrška, zato ne prideta v poštev niti 51. oziroma 52. člen ZNPPol.

Izrek

I. Pritožbi državne tožilke se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz obtožnice Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani Kt/2107/2021 z dne 29. 3. 2021 ne izloči del besedila (v opisu dejanja v izreku obtožnice): - del besedila od vključno besede "prenašal" do besede "pri" v drugi vrstici drugega odstavka izreka obtožnice; - del besedila od vključno besede "pakirana" do vejice na koncu stavka na tej strani.

II. V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom, ob reševanju ugovora zoper obtožnico, po uradni dolžnosti iz kazenskega spisa izločilo dokumentacijo opredeljeno v izreku izpodbijanega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje višja državna tožilka iz razloga po 1. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), v zvezi s 371. in 373. členom ZKP – zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se pritožbi ugodi in sklep razveljavi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnica graja odločitev prvostopnega sodišča, ker je v fazi reševanja ugovora sklep o izločitvi dokazov pridobljenih s kršitvijo ZKP mogoče sprejeti le, če je že na prvi pogled jasno, da gre za nedovoljene dokaze, ne pa tudi takrat, ko je to odvisno od presoje relevantnih dejstev, ki jih je v postopku treba šele raziskati.

5. Kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče je za presojo, ali je pri izročitvi predmetov s strani obdolženca šlo za kršitev ZKP bistveno vprašanje, ali je v trenutku poziva policista obdolžencu k izročitvi predmetov nanj že bil osredotočen sum (razlogi za sum), bodisi storitve kaznivega dejanja bodisi prekrška. V prvem primeru se sproži pravica obdolženca oziroma dolžnost policije za pravni pouk o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP, v drugem pa po drugi alineji drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

6. Iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 25. 11. 2020 (l. št. 4) izhaja, da je v postopku identifikacije obdolženca temu na tla padel alu zavojček, v katerem so policisti opazili dele posušene rastline zeleno-rjave barve z značilnim vonjem prepovedane droge konoplje. Obdolženi je bil nato, zaradi bližine in lažje izvedbe postopka povabljen v prostore Policijske postaje ..., čemur se je odzval. Ker je obdolženi kazal znake nervoze, večkrat z rokama segal po žepih, pogledoval v predel svojega mednožja, od njega pa je prihajal značilen vonj prepovedane droge konoplje, ga je policist pozval naj "izroči morebitne prepovedane predmete, ki jih ima pri sebi." Prvostopno sodišče zaključuje, da je na podlagi teh okoliščin v trenutku poziva sum storitve kaznivega dejanja že bil osredotočen na obdolženca, da so že obstajali razlogi za sum, da je on storilec kaznivega dejanja. Posledično bi pred pozivom k izročitvi predmetov moral biti poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP.

7. Pritožnica v zvezi s tem zatrjuje, da so v trenutku, ko je obdolženemu padel na tla paketek s konopljo, v povezavi z njegovim vedenjem in zaznavanjem vonja po konoplji, obstajali le razlogi za sum storitve prekrška po 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) in ne kaznivega dejanja, kot navaja prvostopno sodišče. Iz pritožbenih navedb samih torej izhaja, da je zoper obdolženca bil v danih okoliščinah sum osredotočen vsaj glede prekrška. To pa pomeni, da bi moral biti pred pozivom k izročitvi predmetov poučen po drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1, kar pa iz spisovne dokumentacije ne izhaja.

8. Res tudi iz Potrdila o zasegu predmetov (l. št. 5) izhaja, da je bil zaseg opravljen v zvezi s prekrškom (zaseg po 123. členu ZP-1) medtem ko se navedeni uradni zaznamek nanaša na zaznavo kaznivega dejanja, vendar je to za odločitev o dovoljenosti dokazov nepomembno. Ne glede na to, ali je bil poziv policista k izročitvi predmetov dan v okviru postopka o prekršku ali postopka o kaznivem dejanju, je nedvomno, da je že prišlo do osredotočenja suma na obdolženca in da bi ta moral biti predhodno poučen o svojih pravicah.

9. Pritožbene navedbe, da iz zagovora obdolženca izhaja, da je bil na policijski postaji očitno poučen o prekršku in celo o višini globe zanjo, so brezpredmetne. Ne gre za vprašanje, ali je bil poučen o prekršku, pač pa, ali je bil poučen o privilegiju zoper samoobtožbo. Pouk po eni ali drugi pravni podlagi je tako pomemben, da mora biti, tudi če je bil najprej dan ustno, to zabeleženo v uradnem zaznamku (četrti odstavek 148. člena ZKP oziroma tretji odstavek 55. člena ZP-1). V obravnavani zadevi obstoj pouka ni dokumentiran in ne izhaja iz nobenega spisovnega gradiva, niti iz zagovora obdolženca.

10. Sum je vsekakor bil osredotočen na obdolženca, bodisi glede kaznivega dejanja ali prekrška, zato ne prideta v poštev niti 51. oziroma 52. člen Zakona o nalogah policije (ZNPPol). Ta policijska pooblastila so lahko uporabljena le še pred osredotočenjem suma, da je določen posameznik storil bodisi prekršek bodisi kaznivo dejanje. Prav tako je brezpredmetno pritožničino sklicevanje na zadevo IV Ips 61/2016, saj se ta nanaša na pravico storilca do izjave o prekršku in s tem povezan petdnevni rok za odgovor, vendar predpostavlja pravilen predhodni pouk (točka 10), v obravnavani zadevi pa takšen pouk ni izkazan.

11. Na podlagi povedanega je očitno, da je do poziva k izročitvi predmetov prišlo brez predhodnega pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo, glede česar ni potrebno dodatno raziskovanje relevantnih dejstev in je odločitev prvostopnega sodišča, da gre za nedovoljen dokaz, ki ga je treba izločiti, pravilna.

12. Ker obtožnica ni dokaz, ne gre za listino, ki bi jo bilo treba izločiti v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZKP. Iz razlogov preprečitve psihološke okuženosti z nedovoljenim dokazom je prvostopno sodišče poseglo tudi v obtožnico, tako v njeno obrazložitev kot v njen izrek (slednje v obsegu, kot je razviden iz izreka tega sklepa). Iz razlogov psihološke okuženosti je sicer tudi iz obrazložitve obtožnice treba izločiti del besedila, iz katerega je razvidna vsebina nedovoljenega dokaza. To pa ne velja za izrek obtožnice, saj je z njo opredeljen obtožbeni očitek obdolžencu, o katerem bo moralo odločiti sodišče. 13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ohranilo nedotaknjen celoten izrek obtožnice, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.