Jedro

Zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov ne morejo začeti teči pred izdajo odločbe, s katero sodišče odloči o pravdnih stroških.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem stroškovnem delu (2. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna plačati 210.446,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot je razvidno iz 1. točke izreka, v presežku pa je zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne njene predpravdne in pravdne stroške v znesku 109.538,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer: - od zneska 60.000,00 SIT od 13.4.1999 do 18.6.1999, - od zneska 53.276,44 SIT od 18.6.1999 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ter - od zneska 109.538,00 SIT od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila.

Zoper odločitev o stroških postopka vlaga pritožbo tožeča stranka, v kateri navaja, da njeni pravdni in predpravdni stroški znašajo 240.272,00 SIT in še takse (v kolikor je sodišče ne bi oprostilo stroškov, česar v sodbi ne navede). Od tega odpade na račun izvedenine 60.000,00 SIT in 53.276,00 SIT, ostali stroški pa znašajo 126.996,00 SIT. Sodišču zato predlaga, da ji od stroškov postopka prizna zakonske zamudne obresti in sicer: - od 60.000,00 SIT (plačilo predujma za izvedenca) od 13.4.1999 do plačila; - od 53.276,00 SIT (doplačilo za izvedenca) od 18.6.1999 do plačila; ter - od zneska 69.847,80 SIT od 10.5.2000 dalje do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno prisodilo zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov, katerih tek tožeča stranka prereka. Glede na to, da priglašeni pravdni stroški terjajo odločanje sodišča, ki presodi, ali so ti utemeljeni po temelju in višini (163. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP), obveznost plačila lahko nastane šele z njihovo odmero. Ker so zakonske zamudne obresti sankcija za zamudo, le - te ne morejo začeti teči pred izdajo odločbe, s katero je sodišče o njih odločilo. Glede na navedeno tožeči stranki tako pripadajo zakonske zamudne obresti od pravdnih stroškov v znesku 109.538,00 SIT (kot jih je prisodilo sodišče prve stopnje in jih pritožba (obrazloženo) ne izpodbija), le od dneva izdaje sodbe 10.5.2000 dalje, ne pa tudi od dneva plačila predujma izvedenca. Stroški za izvedenca namreč delijo enako usodo kot preostali pravdni stroški. Pritožbeno prizadevanje za prisojo zakonskih zamudnih obresti, kot so opredeljene v pritožbi, je zato neutemeljeno. Ker določba 359. čl. ZPP pritožbenemu sodišču preprečuje, da bi odločitev sodišča prve stopnje spremenilo v škodo tožeče stranke, ki se je edina pritožila, vanjo ni posegalo in je pritožbo zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. čl. ZPP).