Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta bili v tem primeru pravilno uporabljeni določbi 190. in 191. člena OZ.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta bili v tem primeru pravilno uporabljeni določbi 190. in 191. člena Obligacijskega zakonika?

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 22. 3. 2013 tožnici z dnem 6. 6. 2012 (za nazaj) ustavila izplačevanje delne invalidske pokojnine, ker ji je z dne 6. 6. 2012 prenehalo delovno razmerje iz poslovnega razloga ter odločila, da bo tožena stranka ob ugotovitvi morebitnega preplačila in obveznosti povrnitve preplačila izdala posebno odločbo. Z odločbama z dne 4. 6. 2013 in 6. 11. 2013 je ugotovila preplačilo iz naslova izplačevanja delne invalidske pokojnine in tožnici naložila vrnitev neupravičeno izplačanih zneskov.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnice za odpravo odločb z dne 6. 11. 2013 in 4. 6. 2013 zavrnilo. Obrazložilo je, da je s pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 22. 3. 2013 odpadla pravna podlaga za izplačilo delne invalidske pokojnine in je zato tožnica ob uporabi tretjega odstavka 194. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Uradni list RS, št. 96/12) in 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Uradni list RS, št. 83/01) neupravičeno prejeti znesek dolžna vrniti toženi stranki.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnica predlaga dopustitev revizije glede vprašanja pravilne uporabe materialnega prava, s tem ko sta sodišči presodili, da je ugotovitvena odločba tožene stranke (z dne 22. 3. 2013) zakonita pravna podlaga za vrnitveni zahtevek preveč izplačanega zneska in glede uporabe 191. člena OZ (saj sta sodišči uporabili le 190. člen OZ ne pa 191. člena)? Zastavljeno vprašanje naj bi bilo pomembno z vidika enotne uporabe prava in za zagotovitev pravne varnosti, saj obstaja možnost, da se bo nadaljnja sodna praksa izoblikovala na podlagi nepravilne odločitve sodišča druge stopnje, ki je odstopilo od sodne prakse vrhovnega sodišča. Vrhovno sodišče je že večkrat presodilo, da je odločba o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine za nazaj, izdana v rednem postopku, ugotovitvena odločba in lahko - z deklariranjem dejstva, da je podlaga za izplačevanje prenehala - učinkuje le za naprej (VIII Ips 216/2010 in VIII Ips 20/2015). To pomeni, da ne daje pravne podlage za vrnitveni zahtevek za nazaj. Zahteva za vrnitev naj bi bila tudi sicer neutemeljena po splošnih načelih obligacijskega prava - sodišče naj bi se neutemeljeno sklicevalo na 190. člen OZ, namesto na 191. člen OZ. Tožnica je namreč pravočasno obvestila toženo stranko o prenehanju delovnega razmerja, kljub temu pa ji je toženka skoraj leto dni plačevala nekaj, za kar je vedela oziroma bi morala vedeti, da ni dolžna plačevati.

5. Vrhovno sodišče je v skladu s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku revizijo dopustilo glede vprašanja, ki izhaja iz izreka tega sklepa.