Jedro

Pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Utemeljenost pisnega opozorila se presoja v postopku v zvezi s to redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov (pravilno: ugotovilo nezakonitost) z dne 21. 8. 2008 in toženi stranki naložilo, da tudi po izteku odpovednega roka tožniku zagotovi vse pravice iz dela in po delu, ga pozove nazaj na delo, mu za obdobje, ko ni delal, obračuna in izplača pripadajočo plačo, ki bi jo prejemal v skladu z odpovedano pogodbo o zaposlitvi, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih plač do plačila, vpiše delovno dobo v delovno knjižico in odvede ustrezne davščine in prispevke ter prizna ostale pravice iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da ravnanje, ki mu ga je tožena stranka očitala v pisnem opozorilu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne predstavlja kršitve pogodbenih oziroma delovnih obveznosti, saj je tožnik sladkorni bolnik, ki mu je zdravnik odsvetoval delo preko polnega delovnega časa. Tudi kršitve, zaradi katerih mu je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi, po oceni sodišča prve stopnje niso dokazane.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s tem, da opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni bilo utemeljeno, ravnanja, ki se očitajo tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa ne predstavljajo kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja (v zvezi z napačno izvrtino za ležaj in v zvezi z dobavo stekla) ali pa so nedokazana (verbalni napad na predsednika uprave).

3. Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno revizijo vložila tožena stranka, ki uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ter 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Navaja, da je sodišče druge stopnje napačno presodilo pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj tožena stranka tožniku ni očitala odklonitve nadurnega dela v dneh 14. 5. 2008, 15. 5. 2008 in 16. 5. 2008, ampak samo za dan 14. 5. 2008. To pomeni, da je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so odločilna dejstva, navedena v razlogih sodbe, v nasprotju z vsebino opozorila z dne 14. 5. 2008. Zmotno je uporabljeno materialno pravo, ker je sodišče prve stopnje kot zadosten razlog, da tožniku ni bilo treba delati nadur, štelo sporočilo zdravnika z dne 19. 5. 2008. Sodišče ga je tudi napačno povzelo, saj zdravnik ni zapisal, da tožnik za nadurno delo ni sposoben, ampak le, da ne priporoča dela preko polnega delovnega časa. Tožena stranka je poudarila, da je v skladu z zakonom ustrezno dokazilo le mnenje pooblaščenega zdravnika, oblikovano ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika. Zato je tudi tu podana kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se do dokazov, ki jih je ponudila tožena stranka v zvezi z odklonitvijo nadurnega dela ni opredelilo, konkretno do zapisa z dne 23. 4. 2008, iz katerega izhaja, da tožnik odklanja delo zato, ker je nadura premalo plačana in ker je prejšnji mesec dobil 0 %-no stimulacijo, in da bo direktorja tožil. Iz zaslišanja priče R. izhaja, da tožnik ni hotel podpisati odločbe o delu preko polnega delovnega časa, češ da bi mu jo morali izročiti že v petek 9. 5. 2008 in da popoldne nima časa delati nadur. Zdravstveno stanje ni bilo razlog za odklonitev nadurnega dela z dne 14. 5. 2008, ampak so bili razlogi drugje. Tudi dokaze v zvezi z očitanimi kršitvami je sodišče nekritično presodilo. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, kako so bili dokazi upoštevani in kako jih je sodišče presodilo in pretehtalo. S selektivnim in prilagojenim podajanjem in presojanjem dokazov je kršeno določilo 8. člena ZPP. Sodišče je s kršitvijo postopkovnih pravil glede obrazložitve dokazne presoje povzročilo, da ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. Ker sodišče ni vestno presodilo vsakega dokaza posebej in vseh skupaj, temveč se je temu izognilo in ni upoštevalo niti minimalnih standardov dokazne presoje, sta sodbi tako sodišča prve kot druge stopnje nezakoniti. Revidentka zato predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga, navedenega v tretji alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Gre za krivdni razlog, ki je podan, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Po prvem odstavku 83. člena ZDR mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v 6 mesecih od nastanka kršitve, pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih. Tožena stranka je dne 14. 5. 2008 tožnika pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Sodišče druge stopnje je res napačno povzelo opozorilo tožene stranke, iz katerega naj bi izhajalo, da je tožnik odklonil delo preko polnega delovnega časa dne 14. 5. 2008, 15. 5. 2008 in 16. 5. 2008. Dejansko to iz pisnega opozorila ne izhaja, prav tako tudi ne iz sodbe sodišča prve stopnje. Vendar pa dejstvo, ali je tožnik odklonil opravljanje nadurnega dela le 14. 5. 2008 ali tudi v nadaljnjih dveh dneh ni bilo odločilno. Sodišče druge stopnje je kot odločilno presojalo (sicer nesporno) dejstvo, da tožnik nadurnega dela ni opravil 14. 5. 2008. Zato kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tem ni podana.

7. Tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je v skladu z drugim odstavkom 213. člena ZPP izvedlo tiste dokaze, ki so bili potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev, pri odločitvi pa v skladu z 8. členom ZPP presodilo dokaze, s katerimi so bila dokazana odločilna dejstva. Sodišče druge stopnje je preizkusilo dokazno oceno sodišča prve stopnje in se z njo strinjalo. Revizijska navedba, da se sodišče do dokazov glede domnevnih drugih razlogov za odklonitev nadurnega dela ni opredelilo, je neutemeljena. Sodišče druge stopnje je izrecno zavrnilo pritožbene očitke v zvezi s tem (zadnja dva stavka prvega odstavka na strani 4).

8. Sodišče druge stopnje se sklicuje na drugi odstavek 245. člena ZDR (pravilno: drugi odstavek 145. člena ZDR), ki določa, da delodajalec ne sme naložiti dela preko polnega delovnega časa po 143. in 144. členu tega zakona delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju pooblaščenega zdravnika, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje (četrta alineja). Nedoslednost v zapisu sodišča druge stopnje, da iz ugotovitve zdravnika z dne 19. 5. 2008 izhaja, da tožnik za nadurno delo ni sposoben, ni odločilnega pomena, in je v zvezi s tem očitek bistvene kršitve neutemeljen, saj je sodišče oprlo odločitev na to mnenje zato, ker iz njega izhaja, da zdravnik priporoča kot nujno delo samo v enem turnusu in še posebej ne dela preko polnega delovnega časa, in sicer iz razloga, da se preprečijo hipoglikemije in nevarnost za poškodbe tako tožnika kot tudi drugih (obrazložitev v prvem odstavku na strani 4). To zdravniško potrdilo, ki ga je nenazadnje po izpovedi priče A. K. tožena stranka sama upoštevala od 8. 7. 2008 dalje, tudi po presoji revizijskega sodišča zadošča za ugotovitev, da je tožnik upravičeno odklonil delo preko polnega delovnega časa dne 14. 5. 2008. Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da opravljeno delo preko polnega delovnega časa v naslednjih dveh dneh te ugotovitve ne spremeni. Prav tako soglaša, da tožnikovo objestno obnašanje (očitno je šel v prepričanju o svojih pravicah predaleč) ne dokazuje, da so bili razlogi za odklonitev dela drugje.

9. Ker je predhodno pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, in ker se utemeljenost pisnega opozorila presoja v postopku v zvezi s to redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, revizijsko sodišče navedb, ki se nanašajo na presojo sodišča druge stopnje glede kršitev pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni preizkušalo. Ker tožnik z odklonitvijo nadurnega dela dne 14. 5. 2008 ni kršil pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je bilo pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti neutemeljeno. Zato je zaključek nižjih sodišč, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita, pravilen.

10. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.