Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora revident zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh revidentka ni izkazala, ker navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo, ni niti verjetno izkazala, in tudi ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, v ponovljenem postopku na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS Up-425/13-18 z dne 14. 1. 2015(1) , kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Maribor - Murska Sobota, Inšpekcijske pisarne Slovenska Bistrica, št. 06122-2316/2011/17 z dne 8. 6. 2012. Prvostopenjski inšpekcijski organ je z navedeno odločbo inšpekcijskemu zavezancu družbi A., d. o. o. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) naložil, da mora takoj ustaviti gradnjo prizidka tlorisnih dimenzij 8,2 x 3,7 metra na tam navedenem zemljišču, ki ga gradi na severni strani obstoječe stanovanjske hiše v izmeri 80 m2 na tam navedenem zemljišču (1. točka izreka) in v roku dveh mesecev na svoje stroške odstraniti navedeni prizidek in vzpostaviti obstoječo stanovanjsko hišo v prejšnje stanje (2. točka izreka); inšpekcijskega zavezanca opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve naložene obveznosti začel postopek izvršbe po drugih osebah (3. točka izreka); odločil, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep, izrekel prepovedi iz prvega odstavka 158. člena Zakona o graditvi objektov in odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (4., 5. in 6. točka izreka). V postopku je bilo ugotovljeno, da je prizidek zgrajen brez gradbenega dovoljenja po letu 1967. Pritožbi revidentke je tožena stranka delno ugodila in z odločbo, št. 0612-543/2011-5-45202 z dne 27. 7. 2012, odpravila 2. točko izreka prvostopenjske odločbe in jo nadomestila z novo 2. točko, s katero je inšpekcijskemu zavezancu naložila, da v roku dveh mesecev odstrani prizidek dimenzij 8,2 x 3,7 metra, ki je grajen na severni strani obstoječe stanovanjske hiše tlorisnih dimenzij 80 m2 na tam navedenem zemljišču in vzpostavi prejšnje stanje na svoje stroške. V preostalem je pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. To stališče je skladno z Ustavo RS (glej npr.: odločbe Ustavnega sodišča RS Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009).

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

6. Zelo hude posledice izpodbijanega akta je revidentka utemeljila z navedbo: „rušil se bo del hiše v kateri živi, samo zato, ker naj bi del prizidka stal na zemljišču last družbe A., d. o. o.“. V revizijskih razlogih je dodatno navedla, da je prizidek „primitivne gradnje“ v skupni izmeri 30,34 m2 in ji služi kot kurilnica, v kateri je nameščen etažni štedilnik na drva. Ter, da je na tem delu hiše vgrajena omarica za elektriko in izveden vhod v hišo, zato v primeru rušitve prizidka nima osnovnih življenjskih pogojev za bivanje.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s temi navedbami, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve, zelo hudih posledic izpodbijanega akta ni izkazala.

8. Revidentki je treba najprej pojasniti, da bi morala upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, ki je na njeni strani, ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012) natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revidentka opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnila. Navedb o tem, da ji prizidek služi kot kurilnica, v kateri se nahaja etažni štedilnik na drva ter, da je v prizidku vhod v stanovanjsko hišo, ni niti verjetno izkazala. Prav tako ni pojasnila in izkazala, da prestavitev vhoda, električne omarice in štedilnika v stanovanjsko hišo ni izvedljiva oziroma, kaj bi ta dela zanjo pomenila. Zato zelo hude posledice izpodbijanega akta, ki jo uveljavlja, to je, da bo ostala brez osnovnih življenjskih pogojev za bivanje, ni izkazala.

9. Vrhovno sodišče tudi poudarja, da je v več svojih odločbah sprejelo jasno stališče, da odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje, še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje namreč pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To je stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora revident zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami (odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: X Ips 494/2008, X Ips 22/2009, X Ips 75/2010, X Ips 84/2010, X Ips 387/2010, X Ips 492/2010, X Ips 508/2011, X Ips 145/2011, X Ips 405/2012, X Ips 136/2013, X Ips 212/2014, X Ips 14/2015 in druge). Teh okoliščin pa revidentka, kot je bilo že pojasnjeno, ni izkazala.

10. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. (1) Z navedeno odločbo je Ustavno sodišče razveljavilo II. točko sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 508/2012 in I. točko izreka sklepa Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, II U 408/2012, ker sta bili odločitvi sprejeti na stališču, da revidentka, ki ni lastnica oziroma investitorka spornega objekta, navkljub navedbam, da ima na naslovu dela objekta prijavljeno stalno prebivališče, ne izkazuje pravnega, ampak le dejanski interes za udeležbo v postopku. S tem je bila revidentki kršena njena pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS. Po presoji Ustavnega sodišča lahko na podlagi prijavljenega stalnega bivališča posameznik v pravnem redu RS uresničuje različne pravice, zato odstranitev dela objekta, na naslovu katerega ima revidentka prijavljeno stalno bivališče, lahko posega tudi v njen pravni položaj oziroma v njene pravice ali v njeno neposredno na zakon oprto osebno korist.