Jedro

Niti ZUN niti ZGO niti PUP ne določajo izrecno, kaj se šteje za pozidano zemljišče, da bi bilo mogoče ugotavljati razmerje med pozidanimi in nepozidanimi zemljišči na določenem območju. Po presoji Vrhovnega sodišča RS je v tem smislu pozidano tisto zemljišče, na katerem stoji (oziroma bo stal) objekt, za katerega gradnjo je potrebno gradbeno dovoljenje. Uradni podatki o zemljiščih so v zemljiškem katastru, o stavbah v katastru stavb; o pravicah na nepremičninah in o pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami pa so v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 17.3.2003, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper lokacijsko dovoljenje z dne 21.3.2002, ki ga je izdala Upravna enota Ljubljana. S tem lokacijskim dovoljenjem je bila dovoljena adaptacija dvostanovanjskega objekta in gradnja dvo-stanovanjskega prizidka s pripadajočo komunalno, zunanjo in prometno ureditvijo na zemljišču parc. št. 15 in 16 k.o..., pod tam navedenimi pogoji. Lokacijsko dovoljenje je bilo izdano investitorici A.A., ki je v tem upravnem sporu prizadeta stranka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je med strankami sporno predvsem vprašanje, ali predvideni poseg zadošča pogoju iz 9. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M1 Zelena Jama - Jarše (Uradni list SRS, št. 3/88 in Uradni list 2/91, 56/92, 40/97 in 63/99, v nadaljevanju PUP), in ali je glede na predvideno gradnjo nedopustno poseženo v pravice tožnikov zlasti z vidika trajanja osončenja njunega objekta. Sodišče prve stopnje je pojasnilo vsebino 9. člena PUP, namreč, da dovoljuje dopolnilne gradnje istovrstnih stanovanjskih objektov, nadzidave in dozidave na obravnavanem območju do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidane nasproti 60% nepozidane površine. To razmerje pa po presoji prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru ni porušeno, saj iz izpodbijane odločbe tožene stranke, kar potrjujejo tudi podatki v upravnih spisih (zlasti lokacijska dokumentacija), izhaja, da je na obravnavanih parcelah sedaj postavljen obstoječi objekt v površini 90 m2 in da bo predvideni novo zgrajeni objekt meril tudi 90 m2, skupna površina obeh parcel pa je 602 m2, ter da se bo obstoječo gospodarsko poslopje v izmeri 19 m2 podrlo, zato to razmerje z nameravano gradnjo ni porušeno. Pojasnilo je tudi, da predvidena parkirna mesta ne predstavljajo pozidanosti zemljišča v smislu 9. člena PUP, kot to zmotno menita tožnika. Glede osončenja pa je prvostopno sodišče soglašalo s stališčem tožene stranke, namreč, da je bilo k predvidenemu posegu najprej pridobljeno soglasje Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije z dne 4.6.2001, iz katerega je razvidno, da je bilo soglasje dano po pregledu dokumentacije in po ogledu na kraju samem dne 4.6.2001, ko je bilo ugotovljeno, da so upoštevani potrebni sanitarnotehnični predpisi ter ekološko zdravstvene norme in da ni zadržkov za izdajo soglasja k lokacijskemu dovoljenju. Na zahtevo tožnikov je bilo pridobljeno še dodatno pojasnilo Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Območne enote Ljubljana, z dne 8.11.2001, v katerem je pojasnjeno, da je bilo pri izdaji soglasja z dne 4.6.2001 upoštevan tudi vpliv predvidenega prizidka na osončenje in osvetlitev bivalnih prostorov v obstoječih sosednjih stanovanjskih hišah, torej tudi v stanovanjski hiši tožnikov. Pojasnjeno je, da bodo ob upoštevanju vseh okoliščin zagotovljeni minimalni časi osončenja bivalnih prostorov. Pojasnilo je tudi, da če se mejaši s temi ne strinjajo, lahko po 2. odstavku 189. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) svoje nasprotne trditve dokazujejo z izvedencem. Tožbeni ugovor tožnikov, da z izdanim soglasjem nista bila seznanjena in zato nista mogla ugovarjati, je prvostopno sodišče zavrnilo kot neutemeljen, saj sta imela ves čas postopka možnost vpogledati v upravne spise ter se seznaniti z njihovo vsebino. Svoje mnenje k predvideni gradnji pa je podala tudi Glavna zdravstvena inšpektorica Republike Slovenije v dopisu z dne 6.3.2003, ki ga je podala po preučitvi spisa in po opravljenem ogledu na kraju samem. V tem mnenju se je strinjala s soglasjem Zdravstvenega inšpektorata RS, z dne 4.6.2001, da predvidena gradnja ne bo prekomerno posegla v osončenje oziroma osenčenje sosednje hiše. Kot zmoten je prvostopno sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, da ogled osončenja na kraju samem ni bil opravljen.

Zoper prvostopno sodbo vlagata tožnika pritožbo, in sicer zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Poudarjata, da ne drži, da je v obravnavanem primeru zadoščeno pogojem iz 9. člena PUP, ker ni zagotovljeno razmerje 40% pozidane površine nasproti 60% nepozidane površine. Ne strinjata se, da obstoječi objekt meri 90 m2, saj je iz izpiska iz zemljiške knjige za vl. št... k.o...razvidno, da meri stavbišče objekta, ki je predmet adaptacije, 97 m2 in dodatnih 12 m2, skupaj torej 109 m2 in ne 90 m2 kot ugotavljata tožena stranka in prvostopno sodišče. V tem pa ni zajeta površina 19 m2 gospodarskega poslopja, ki naj bi bilo na podlagi lokacijskega dovoljenja odstranjeno. Na parceli št. 15 je še 115 m2 dvorišča. Glede na celotno površino parcele 224 m2 je torej ta parcela pozidana 48%. Parcela 16 stavbišče z 19 m2 velikim gospodarskim poslopjem in sadovnjakom 359 m2 meri skupaj 378 m2, pa bo glede na izdano lokacijsko dovoljenje pozidana s predvidenim objektom dimenzij 9,60 m2 x 9,35 m2, torej 89,76 m2, brez upoštevanja parkirnih prostorov z nadstrešnico, ki potekajo po celotni širini parcele do predvidene zelenice. Tako ostane le minimalni del te parcele nepozidan, celotna pozidava obeh parcel torej presega 40% glede na nepozidane površine. Predvideni parkirni prostori so dejansko garažni boksi, saj gre za objekt z nadstreškom. Ne drži torej sklep sodišča, da je predvidena gradnja v skladu z 9. členom PUP. Da ni tako, izhaja iz lokacijskega dovoljenja, izpiska iz zemljiške knjige za vložno številko ... k.o... in skice, ki jo tožnika ponovno prilagata pritožbi. Sodišče v izpodbijani sodbi tudi ni obrazložilo, zakaj glede obstoječega objekta upošteva izmero 90 m2, čeprav iz zemljiške knjige izhaja, da je ta objekt velik 97 m2 in 12 m2 brez gospodarskega poslopja, ki naj bi se rušilo. Zato menita, da je njuna pritožbena navedba glede neupoštevanja 9. člena PUP utemeljena. Prav tako menita, da je utemeljena njuna pritožbena navedba glede spremembe pri osončenju njunega objekta glede na predvideno gradnjo. Poudarjata, da dejansko ne bo osončena njuna dvostanovanjska stavba, saj bo predvidena dozidava in nadzidava zaprla njun objekt in mu vzela ne le sonce, temveč in tudi svetlobo v kletnih in pritličnih prostorih. Izmer glede teh ugovorov ni napravil nihče, zlasti pa ne zdravstveni inšpektor, na katerega se sklicuje tudi prvostopno sodišče. Zato predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Tožena stranka in prizadeta stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge,na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: Ni utemeljena pritožbena navedba, da bo z gradnjo objekta, predvidenega in dovoljenega z v tem upravnem sporu obravnavanim lokacijskim dovoljenjem, porušeno razmerje med pozidanimi in nepozidanimi zemljišči, ki ga določa 9. člen PUP. Obravnavano lokacijsko dovoljenje je namreč izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, ki jo je izdelal LUZ d.d. z dne 2.4.2001, in njene dopolnitve z dne 13.3.2002, ki je glede na III. točko izreka lokacijskega dovoljenja tudi njegov sestavni del. To lokacijsko dokumentacijo je potrdil tudi Oddelek za okolje in prostor Mestne občine Ljubljana s potrdilom z dne 17.4.2001, in je po ugotovitvah prvostopnega upravnega organa v III. točki izreka izpodbijanega lokacijskega dovoljenja tudi v skladu s soglasji in mnenji pristojnih organov in organizacij k lokacijski dokumentaciji. Iz lokacijske dokumentacije, torej iz njene dopolnitve z dne 13.3.2002, pa izhaja, da v lokacijskem dovoljenju predvidenih 8 parkirnih mest ne bo imelo nadstreška. Tožnika se torej motita, da je v lokacijskem dovoljenju predvidenih 8 parkirnih mest z nadstreškom.

Parkirna mesta brez nadstreška pa se tudi po presoji pritožbenega sodišča ne štejejo za gradbeni objekt, za katerega bi bilo treba izdati gradbeno dovoljenje, zato se tudi ne morejo šteti za pozidano zemljišče. V 2. členu Zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 40/94, 65/94 in 59/96, 45/99, 42/00 - odl. US in 52/00), ki se po 190. in 191. členu ZGO-1 (Uradni list RS, št. ZGO-1-UPB-1, 102/04) še uporablja v nedokončanih postopkih, začetih po prejšnji ureditvi, kar je tudi ta postopek, je namreč določeno, da je objekt po tem zakonu: gradbeni objekt, del objekta ali gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami in napravami (v nadaljevanju inštalacije) in opremo, ki služi objektu oziroma tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, ali samo inštalacije in oprema, če predstavljajo tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se lahko samostojno uporabljajo oziroma če se vgrajujejo v gradbeni objekt. Tudi iz urbanističnega terminološkega slovarja, ki ga je le-ta 1975 izdal Urbanistični inštitut Republike Slovenije, izhaja, da je zazidana površina: 1. površina, ki jo zgradba ali njena projekcija zavzema na zemljišču, to je površina pod zgradbo (v arhitektonskem pomenu); 2. zemljišče oziroma območje v naselju, ki ga pokrivajo gradbeni objekti (v urbanističnem pomenu). Glede na takšno definicijo torej parkirni prostori brez nadstreška niso gradbeni objekti in se zato ne morejo šteti v pozidano zemljišče. Pritožbeno sodišče tudi ne vidi razloga za dvom v podatke v upravnih spisih, zlasti v lokacijski dokumentaciji, iz katere izhaja, da je na obravnavanih zemljiščih, kjer je predviden poseg iz lokacijskega dovoljenja, torej na parcelah št. 15 in 16 k.o..., sedaj le objekt v površini 90 m2. Podatki iz zemljiške knjige, na katere se sklicujeta tožnika, namreč niso uradni podatki o namembnosti zemljišča, saj so uradni podatki glede tega v zemljiškem katastru, ki je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih, in v katastru stavb, ki je temeljna evidenca o stavbah (3. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE, Uradni list RS, št. 52/2000 in 87/2002-SPZ), medtem, ko so zemljiškoknjižni podatki podatki o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (1. člen Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1, Uradni list RS, št. 58/03).

Pritožbeno sodišče se pridružuje tudi stališču prvostopnega sodišča in obeh upravnih organov, da je iz soglasja Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Območna enota Ljubljana, in tudi iz mnenja glavne republiške zdravstvene inšpektorice razvidno, da zaradi predvidene gradnje osončenost objekta tožnikov ne bo zmanjšano pod dovoljeno mejo, oziroma, da zaradi lege nameravanega objekta investitorjev osončenje objekta tožnikov ne bo zmanjšalo. Soglasje zajema tudi presojo ustreznosti osvetlitve, ki jo zdravstveni inšpektorat ocenjuje za ustrezno, kljub nameravani gradnji, kar je izrecno razvidno tudi iz dopisa Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Območna enota Ljubljana z dne 8.11.2001. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.