Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek iz naslova prekoračene rabe tožnikove nepremičnine s strani prvotoženke utemeljen.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožbeni zahtevek iz naslova prekoračene rabe tožnikove nepremičnine s strani prvotoženke utemeljen.

Sicer se predlog zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za plačilo mesečnega nadomestila za uporabo tožnikove nepremičnine na način, ki ni bil dogovorjen, tj. za uporabo prvotoženkinega RTV pretvornika za namestitev drugotoženčeve bazne postaje, za obdobje od januarja 1999 do decembra 2003, in zavrnilo zahtevke (1) za plačilo nadomestila (ker je tožnik dal prvotoženki soglasje za postavitev stolpov, ni pa se ne tedaj ne kasneje dogovoril za plačilo), (2) za vzdrževanje zemljišča ob RTV pretvorniku (ker vzdrževanje zemljišča ob RTV pretvorniku ni bila tožnikova dolžnost v razmerju do prvotoženke) in (3) za povrnitev škode zaradi imisij (zoper drugotoženca). Prvotoženki je naložilo povrnitev dela tožnikovih stroškov postopka, sorazmerno njegovemu uspehu v pravdi. Tožniku je naložilo plačilo drugotoženčevih stroškov postopka. Glede ugodenega dela zahtevka je zavzelo stališče, da ima tožnik na podlagi 217. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in 196. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pravico do nadomestitve koristi, ki jo je imela prvotoženka z namestitvijo drugotoženčevega sistema na njen pretvornik, ki stoji na tožnikovi nepremičnini. Ker je prvotoženka uporabila zemljišče v nasprotju z dogovorom in ima od tega korist, je do povrnitve te koristi upravičen tožnik.

2. Sodišče druge stopnje je prvotoženkini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v ugodenem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožnikovo pritožbo je zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da je tožnik dolžan prvotoženki povrniti stroške postopka, ki so ji nastali pred sodiščem prve stopnje, in strošek, ki ji je nastal z vložitvijo pritožbe, ter da toženki nosita vsaka svoje stroške odgovora na pritožbo. Zavzelo je stališče, da je tožba v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zahtevku ugodilo, nesklepčna: tožnik ni natančno povedal, kakšno korist ima prvotoženka od sporne uporabe zemljišča in v čem je njegovo prikrajšanje. Nakazalo je, da bi bil za povrnitev koristi iz naslova neupravičene obogatitve lahko pasivno legitimiran drugotoženec. Pri preizkusu odločitev o ostalih zahtevkih se je strinjalo z razlogi sodišča prve stopnje.

3. Tožnik je v predlogu za dopustitev revizije navedel, da izpodbija odločitev o vseh zahtevkih. Navedel je, da je pritožbeno sodišče v drugi identični zadevi zahtevku tožnikov iz naslova prekoračene rabe ugodilo in da gre zato za neenotno uporabo prava in odstop od sodne prakse. Sodišče je napačno uporabilo določbo 580. člena OZ oziroma 972. člena Občega državljanskega zakonika. Ves čas postopka je zatrjeval, da je dal pisno soglasje le za postavitev RTV pretvornika, vse ostalo pa predstavlja prekoračeno rabo. Pritožbeno sodišče je spregledalo, da je terjal plačilo uporabnine tudi od drugotoženca. V nasprotju z listinskimi dokazi je ugotovilo, da ni zatrjeval ustrezne pravne podlage zoper toženca; zatrjeval je namreč, da bi morala prvotoženka plačati iz naslova koriščenja zemljišča zase in iz naslova prekoračene rabe, glede drugotoženca pa je navedel, da vsa leta koristi zemljišče brez ustreznega plačila. Tožnik je še navedel, da bi moralo Vrhovno sodišče glede na to, da je bila revizija ob vložitvi tožbe dovoljena, revizijo dopustiti ne glede na izpolnjenost pogojev za dopustitev revizije.

4. Predlog je delno nepopoln, v ostalem pa utemeljen.

5. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08 – ZPP-D) je bil uveden institut dopuščene revizije. V primerih, kadar vrednost spora presega 40.000 EUR, je revizija dovoljena po samem zakonu; kadar vrednost spora znaša med 2.000 in 40.000 EUR, je revizija dovoljena, če so izpolnjeni nadaljnji zakonski pogoji. V skladu s prehodnimi določbami iz 130. člena ZPP-D se nova ureditev uporablja v vseh zadevah, v katerih je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po njeni uveljavitvi. Ker je tak tudi obravnavani primer, tožnikovo stališče, da bi moralo Vrhovno sodišče revizijo dovoliti ne glede na obstoj predpostavk za dopustitev revizije, nima podlage v zakonu. Opisana ureditev iz razloga, ki ga je navedel predlagatelj, tudi ni ustavno sporna. Pravica do revizije ni ustavna pravica, razlikovalna okoliščina, ki jo je izbral zakonodajalec, pa je razumna in za vse stranke v pravdnih postopkih enaka.(1)

6. Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Izhajajoč iz izpodbijanih sodb odločitev sodišč o vsakem od zahtevkov temelji na deloma različni dejanski in pravni podlagi, tožnik pa v predlogu ne zatrjuje, da bi bilo pravno vprašanje, na katerega naj bi bilo napačno odgovorjeno, skupno odločitvam o vsakem od zahtevkov. Da bi bil popoln, bi zato moral predlog vsebovati opredelitev spornega pravnega vprašanja glede odločitve o vsakem od zahtevkov posebej.

8. Iz predlagateljevih navedb je mogoče tàko opredelitev pravnega vprašanja izluščiti le glede odločitve o zahtevku iz naslova rabe zemljišča za namestitev drugotoženčeve bazne postaje na RTV pretvorniku, za katerega tožnik ni dal soglasja. V tem delu se odločitvi sodišča prve in druge stopnje razlikujeta, tožnik pa se sklicuje na drugačno odločitev istega višjega sodišča o podobnem vprašanju. Glede odločitev o drugih zahtevkih tožnik ni izpostavil stališč, na katerih bi temeljila sodba in ki bi bila po njegovem prepričanju napačna, niti ni obrazložil, zakaj naj bi bila napačna. Predlog je torej popoln le glede odločitve o prej navedenem zahtevku, glede ostalih pa ne. V delu, v katerem je predlog ostal nepopoln, ga je bilo zato treba zavreči (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

9. Glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. V tem obsegu je zato Vrhovno sodišče revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sklep Ustavnega sodišča U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Ur. l. RS, št. 83/2002.