Jedro

Ukrepi po Zakonu o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne lastnine (ZCUKPIL) se nanašajo tudi na blago v tranzitu.

Izrek

1. Revizija se zavrne. 2. Revidentka sama krije stroške revizije.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka (1) Uvodoma navedeni organ tožene stranke (Urad) je dne 2.7.2002 na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o carinskih ukrepih pri kršitvah pravic intelektualne pravice (Uradni list RS, št. 30/2001; ZCUKPIL) do pravnomočne odločitve sodišča zasegel 13.965 kartonov cigaret, opremljenih z napisom "M.C.", in odločil, da se zaseženo blago shrani.

(2) Odločbo Urada o zasegu in hrambi je v upravnem sporu izpodbijala tožeča stranka. Proti sodbi, s katero je sodišče prve stopnje njeno tožbo zavrnilo, vlaga pritožbo, ki pa se po novem Zakonu o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-69/07-9 z dne 15.3.2007; ZUS-1) obravnava kot revizija.(1) Uveljavlja razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, sicer pa naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške.

(3) Tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila. Odgovor je podala stranka z interesom in predlagala, da se revizija zavrne.

Razlogi za zavrnitev revizije (4) Revidentka v bistvu ne oporeka ugotovljenemu dejanskemu stanju (česar na revizijski stopnji glede na drugi odstavek 85. člena ZUS-1 tudi sicer ne bi bilo mogoče upoštevati), pač pa glede na lastno materialnopravno stališče nasprotuje, da bi lahko dejstvo, da je bilo zaseženo blago zgolj v tranzitu čez območje Republike Slovenije, vodilo do pravne posledice zasega. Zasežene cigarete naj po njenem stališču niti ne bi vstopile v Republiko Slovenijo, saj je bil namembni kraj pošiljke v Zvezni republiki Jugoslaviji, kjer pa naj bi bila znamko "M.C." na podlagi licence z njenim imetnikom edina upravičena uporabljati tožeča stranka.

(5) Jedro revizijskega stališča, da so za blago v tranzitu ukrepi po ZCUKPIL izključeni, je pravno zmotno. Sodba Sodišča Evropskih skupnosti (SES), na katere razloge se posredno, s citiranjem sklepa Vrhovnega sodišča, opr. št. III Ips 90/2004 z dne 26.1.2005, sklicuje revidentka, njenemu stališču ni v prid. SES je namreč v zadevi The Polo/Lauren Company L.P. zoper PT. Dwidua Langgeng Pratama International Freight Forwarders s sodbo, opr. št. C-383/98 z dne 6.4.2000, izreklo ravno nasprotno, in sicer da se Uredba Sveta (ES) št. 3295/94 z dne 22. decembra 1994 o ukrepih za prepoved sprostitve ponarejenega in piratskega blaga v prosti promet, izvoz, ponoven izvoz ali za uvedbo odložnega postopka (v nadaljevanju: Uredba) uporablja tudi za blago, ki ga med tranzitom začasno zadržijo carinski organi države, na območju katere je domnevno kršena pravica industrijske lastnine. Kot je navedeno že v citiranem sklepu Vrhovnega sodišča (točka 4.3 obrazložitve), je bila Uredba razlog za sprejem ZCUKPIL (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 7/2001 z dne 6. 2. 2001, str. 3 in 4). Ker je predložena zadeva primerljiva tudi po (v prejšnji točki te obrazložitve opisani) dejanski plati, Vrhovno sodišče pritrjuje in v predloženi zadevi lahko tudi sledi utemeljitvi SES v zadevi Polo/Lauren Company: Kljub temu, da se blago, medtem ko je v tranzitu skozi državo, na njenem trgu ne bi smelo pojaviti (na njem za gospodarsko izrabljanje znamke posestnik z njo označenega blaga ne bi imel soglasja imetnika znamke), vselej obstaja možnost, da bo nanj vneseno s prevaro (glej točko 34 obrazložitve sodbe SES).

(6) Za to, da se ukrepi po ZCUKPIL nanašajo na blago v tranzitu, pa zadošča že načelen razlog, saj je ta zakon do zakona, ki ureja vsebino pravic industrijske lastnine, v služečem razmerju. Imetnikom pravic naj bi zagotovil učinkovito varstvo v primeru resnih kršitev v trenutku, ko je domnevno kršitev najlaže zaznati (pred carinskimi organi). Če bi se v sporu na temelju pravice izkazalo, da je bila pravica dejansko kršena (na primer z vnosom blaga na trg s prevaro), pa bi bilo lahko sodno varstvo povsem izvotljeno, če imetnik pravice stvari, s katerimi je bila kršitev storjena, ne bi mogel doseči z izvršbo.

(7) Izpodbijana sodba je materialnopravno pravilna, tožeča stranka pa drugih dopustnih razlogov kot zmotne uporabe materialnega prava ni uveljavljala. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (92. člen ZUS-1) - 1. točka izreka.

(8) Zaradi neuspeha z revizijo je Vrhovno sodišče (na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1) odločilo, da revidentka sama krije stroške revizije - 2. točka izreka. Op.št.(1): ZUS-1 je začel veljati dne 1.1.2007. V prvem odstavku 107. člena je določil, da se glede pravnih sredstev proti izdanim odločbam sodišča uporabljajo določbe ZUS-1 in da se pritožbe, vložene pred njegovo uveljavitvijo, glede na kriterije, določene v drugem odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali kot revizije. V tem sporu vložena pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 ter se zato obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija.