Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o višini preživnine za mladoletna otroka pravdnih strank oziroma porazdelitvi preživninskega bremena med njima.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa procesnopravne in materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o višini preživnine za mladoletna otroka pravdnih strank oziroma porazdelitvi preživninskega bremena med njima.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zakonska zveza, ki sta jo toženec in tožnica sklenila 18. 4. 2002 v kraju Zemono, razveže (I. točka izreka); da se mladoletni hčerki pravdnih strank dodelita v varstvo in vzgojo tožnici (II. točka izreka); da ima toženec s svojima hčerkama stike v obsegu in na način, ki sta v izreku natančno opisana (III. točka izreka); da je toženec dolžan od vložitve tožbe dalje tožnici za preživljanje hčerk A. in B. plačevati mesečno preživnino v znesku 350,00 EUR za vsako, in sicer je že zapadlo in neplačano preživnino dolžan plačati v roku 15 dni, v bodoče dospevajoče obroke preživnine pa je dolžan plačevati do vsakega 8. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude s plačilom posameznega preživninskega obroka dalje do plačila (IV. točka izreka); da se, kar zahtevata tožnica v tožbi in toženec v nasprotni tožbi več ali drugače, zavrne (V. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in V. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je toženec preživnino za obe hčerki, ki mu je določena v breme v IV. točki izreka, dolžan plačati z zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega obroka v znesku 350,00 EUR mesečno od 9. dne v mesecu za vsak mesec od vložitve tožbe dalje (I. točka izreka); da se sicer pritožba tožnice, pritožba toženca pa v celoti zavrneta ter se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu (III., IV. in V. točka) potrdi (II. točka izreka).

3. Zoper to sodbo je tožnica na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: (1) ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta ugotavljali preživninske zmožnosti obeh staršev; (2) ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je glede na ugotovljene potrebe razdelilo preživninsko obveznost med oba starša enako, pri čemer sta bila oba otroka zaupana v varstvo in vzgojo enemu od njiju (materi), drugi od staršev (oče) pa ima pravico do stikov; (3) ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je ugotavljalo preživninsko zmožnost staršev in ko je porazdelilo preživninsko obveznost. Odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse tako višjih sodišč kot tudi Vrhovnega sodišča RS; v identičnih pravnih in dejanskih primerih morajo sodišča pri določitvi višine preživnine enotno uporabiti materialno pravo. Predlagateljica v nadaljevanju povzema dejanske ugotovitve sodišč o preživninskih zmožnostih pravdnih strank in potrebah njunih dveh hčerk, pri čemer opozarja, da sodišče ni ugotavljalo, da ima toženec še dodatne dohodke; sodba o tem nima nikakršnih razlogov, kar pomeni bistveno procesno kršitev. Tožnica je v tožbi (na 7. strani) trdila, da toženec mesečno zasluži iz dnevnih izkupičkov, ki jih ne polaga na račun, še 10.000,00 EUR. Enako je zatrjevala v prvi vlogi (prav tako na 7. strani), navedeno pa je potrdila zaslišana kot stranka. Sodišči sta ugotovili "ugodno premoženjsko situacijo toženca", nobena od sodb pa nima razlogov o odločilnih dejstvih glede pravilne ugotovitve njegove preživninske zmožnosti, to je glede višine mesečnega dohodka, pri čemer je ta okoliščina bistvena za pravilno porazdelitev preživninske obveznosti. Nobeno od sodišč nadalje ne obrazloži, na kakšen način je bila preživninska obveznost porazdeljena med oba starša, sodbi nimata o tem nobenih razlogov in je prav tako podana že omenjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. V tem delu sta sodišči nižjih stopenj tudi zmotno uporabili materialno pravo, saj je izpodbijana odločitev v nasprotju z večinsko sodno prakso, po kateri mora tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo, za njihovo preživljanje v primerjavi s tistim, ki tem nudi vsakodnevno nego in skrb, več plačevati v denarju. Prav tako sodišči nista upoštevali različnih višin dohodkov obeh staršev, zaradi česar je tudi iz tega razloga, ker ima toženec nekajkrat višje prikazane in še neprikazane dohodke, preživninska obveznost napačno porazdeljena. Tožnica opozarja na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3767/2009 z dne 16. 12. 2009 in IV Cp 1435/2015 z dne 17. 6. 2015 ter sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 434/1997. Ker sta obe deklici dodeljeni materi, ki nameni več časa za njuno varstvo in nego, bi moral toženec več kot 50 % njunih potreb pokriti v denarju. Vse to ob pravilni uporabi materialnega prava pomeni, da bi bilo pravilno razmerje pokrivanja potreb obeh hčerk v razmerju 70 % oče in 30 % mati, kar pomeni za vsako od deklic mesečno preživnino v višini 490,00 EUR.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).