Jedro

Ugotovi se, da sta tožeča in tožena stranka umaknili reviziji.

Izrek

Ugotovi se, da sta tožeča in tožena stranka umaknili reviziji.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje odločilo, da delovno razmerje med tožnico in toženko na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 1. 2016 ni prenehalo dne 31. 12. 2016, temveč je trajalo do izteka odpovednega roka na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 11. 2. 2019 s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 2. 2019 za delovno mesto "samostojni strokovni delavec VII/2" ter naložilo toženki, da tožnico za ta čas prijavi v obvezna zavarovanja, ji obračuna bruto plače v višini, kot jo določa pogodba o zaposlitvi z dne 14. 1. 2016 in ji po plačilu predpisanih davkov in prispevkov izplača neto zneske plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar je zahtevala več ali drugače, pa je zavrnilo. Toženki je naložilo, da mora tožnici v roku 8 dni obračunati denarno nadomestilo v višini dveh bruto plač (3.553,26 EUR), od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke ter ji nakazati ustrezen neto znesek, v presežku pa je zahtevek (za plačilo zneska 28.751,40 EUR) zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 14. 1. 2016 med tožnico in toženko sklenjena nezakonito, zato je bila sklenjena za nedoločen čas, tožnici pa ni prenehalo delovno razmerje pri toženki dne 31. 12. 2016, ampak je trajalo do 2. 12. 2019; pogodbo o zaposlitvi z dne 11. 2. 2019 za delovno mesto "samostojni strokovni delavec VII/2" je razvezalo z dnem 2. 12. 2019 in ugotovilo obstoj delovnega razmerja tožnice pri toženki za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od 31. 12. 2016 do 2. 12. 2019, razen za čas zaposlitve pri toženki na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 2. 2019, toženki pa je za obdobje (razen za čas zaposlitve tožnice na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 2. 2019) naložilo, da tožnici obračuna nadomestilo bruto plače po pogodbi o zaposlitvi z dne 14. 1. 2016, in ji izplača neto nadomestilo plače. Kar je zahtevala tožnica več in drugače (vrnitev na delo, priznanje obstoja delovnega razmerja po 3. 12. 2019, obračun in plačilo višjega reparacijskega zahtevka), je zavrnilo. V ostalem je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje sta toženka in tožnica vložili vsaka svoj predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je obema predlogoma ugodilo. S sklepom VIII DoR 190/2020 z dne 27. 10. 2020 (predlog toženke) je revizijo dopustilo glede vprašanj, ali je bila toženki zagotovljena pravica do pravnega sredstva in pravica do kontradiktornosti postopka in ali sta sodišči druge in prve stopnje v konkretnem primeru pravilno uporabili materialno pravo. S sklepom VIII DoR 193/2020 z dne 27. 10. 2020 (predlog tožnice) pa je revizijo dopustilo glede vprašanja, ali lahko sodišče določbo 118. člena ZDR-1 uporabi tako, da s sodbo razveže pogodbo o zaposlitvi, katere zakonitost ni predmet sodnega spora.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje sta toženka in tožnica vložili vsaka svojo revizijo v okviru dopuščenih vprašanj.

5. Stranki sta z vlogami z dne 17. 3. 2021 (vloga tožnice) in z dne 18. 3. 2021 (vloga toženke) umaknili vsaka svojo revizijo, ker sta v zadevi I Pd 722/2020 pred sodiščem prve stopnje sklenili poravnavo, ki je zajemala tudi umik revizije v tem delovnem sporu. Vrhovnemu sodišču sta predlagali, da revizijski postopek ustavi.

6. Dokler sodišče ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo revizijo (drugi odstavek 334. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP, v zvezi s 383. členom ZPP). Ker vrhovno sodišče o vloženih revizijah strank v času do njunega umika še ni izdalo odločbe, je umik revizij dopusten in upošteven. Vrhovno sodišče zato o revizijah ni odločalo, temveč le ugotavlja, da sta umaknjeni.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.