Jedro

Če je predmet spora samo (ne)zakonitost začasnega znižanja plače državni pravobranilki, je za presojo zakonitosti take odločbe na podlagi b točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče in ne upravno sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje na podlagi 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izreklo za stvarno nepristojno za sojenje v obravnavani zadevi - tožbi tožnice zoper odločbo Generalnega državnega pravobranilca z dne 2. 4. 2009, potrjeni z odločbo Vlade RS z dne 9. 7. 2009 (1. točka izreka sklepa), in na podlagi prvega odstavka 23. člena ZPP sklenilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena pristojnemu Delovnemu sodišču v Ljubljani (2. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da gre v obravnavani zadevi za odločitev tožene stranke o pritožbi tožnice v zvezi z odločitvijo prvostopnega organa, ki neposredno vpliva na njene pravice iz naslova delovnega razmerja v zvezi z opravljanjem funkcije državne pravobranilke, ki so delovnopravne narave; zoper tako odločitev je na podlagi prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) stvarno pristojno delovno sodišče v individualnem delovnem sporu. Tožnici je sodno varstvo zagotovljeno pred krajevno pristojnim Delovnim sodiščem v Ljubljani.

3. Tožnica v pritožbi meni, da je upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v obravnavani zadevi. Izpodbijana je namreč odločba v zvezi s plačo oziroma njeno višino. Upravno sodišče je obravnavalo že več podobnih zadev sodnikov in državnih pravobranilcev, ki so izpodbijali odločbe o plači, s katerimi jim je bila ta določena v okviru novega plačnega sistema in znižana za nekaj razredov. V teh zadevah je upravno sodišče ugotovilo nezakonitost „prevedbenih“ odločb in pri presoji obravnavalo več delovnopravnih elementov, ne samo plače. Tožnica glede na dejstvo, da ji je bila dne 14. 12. 2009 izdana nova odločba o plači, tudi modificira tožbeni zahtevek tako, da zahteva samo ugotovitev nezakonitosti odločbe Generalnega državnega pravobranilca z dne 2. 4. 2009 in odločbe Vlade RS z dne 9. 7. 2009. Vrhovnemu sodišču smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v meritorno obravnavo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je pravilen in zakonit. 7. Sodno varstvo v upravnem sporu je subsidiarne narave. To izhaja iz določb 157. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), ki določa, da o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odločajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, odloča v upravnem sporu pristojno sodišče, če za določeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo (prvi odstavek); če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, pa odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika (drugi odstavek).

8. V obravnavanem primeru je tožnica vložila tožbo zoper dokončno odločbo Generalnega državnega pravobranilca z dne 2. 4. 2009, s katero ji je bila na podlagi Zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev (v nadaljevanju ZZZPF) plača začasno, za obdobje od 1. 4. 2009 do 31. 3. 2010, znižana za znesek v višini 4 % njene osnovne plače. 9. Na podlagi določbe b. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem oziroma njihovimi pravnimi nasledniki. Med predmete spora v zvezi s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja je, upoštevaje tudi sistematiko Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), nedvomno treba šteti tudi plačo, sestavine plače in njeno višino. V obravnavanem primeru je predmet spora samo (ne)zakonitost začasnega znižanja plače tožnici za določeno obdobje, za presojo zakonitosti odločbe o tem znižanju pa po presoji Vrhovnega sodišča ni pristojno Upravno sodišče, ampak na podlagi že citirane določbe delovno sodišče. 10. Neutemeljeno je sklicevanje na zadeve, o katerih je odločalo upravno sodišče v primerih tožb zoper „prevedbene“ odločbe o plačah sodnikov in državnih pravobranilcev zaradi uvedbe novega plačnega sistema. Sodbe upravnega sodišča, na katere se sklicuje pritožnica, niso bile presojane na Vrhovnem sodišču, ki zato tudi ni zavzelo svojega stališča glede stvarne pristojnosti v navedenih zadevah.

11. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1).

12. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).